Takšne so naše navade: kar tretjina si ne umiva zob dvakrat dnevno, jemo premalo zelenjave, se pa več gibamo

Že petič od leta 2001 poteka raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog, ki jo na nacionalni ravni izvaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Če ste ena oziroma eden od 16.000 Slovenk in Slovencev, ki ste bili izbrani za sodelovanje v tej zelo pomembni raziskavi, potem vas na NIJZ prosijo, da do konca junija 2016 izpolnite in vrnite poslan vprašalnik. Da bi bili rezultati raziskave relevantni, jo mora izpolniti vsaj 60 odstotkov vprašanih.

Z raziskavo, ki poteka pod okriljem ministrstva za zdravje, želijo namreč pridobiti nove podatke o tistih vedenjih in navadah, ki neugodno vplivajo na naše zdravje in ga ogrožajo. Na osnovi teh podatkov nato oblikujejo bodoče preventivne programe, s katerimi bi izboljšali zdravje prebivalstva, zlasti ranljivejših skupin.

Že peta raziskava po vrsti

Primerljive raziskave so potekale v letih 2001, 2004, 2008 in 2012 ter zagotovile nabor številnih podatkov o dejavnikih tveganja in kroničnih nenalezljivih boleznih. Jožica Maučec Zakotnik z NIJZ je dejala, da bomo s to raziskavo v Sloveniji dobili nove podatke o tistih vedenjih in navadah, ki lahko neugodno vplivajo na naše zdravje in ga ogrožajo. "Na osnovi rezultatov predhodnih raziskav so bile že oblikovane rešitve v okviru nedavno sprejetega Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti, podatki služijo pri oblikovanju ukrepov nove protitobačne zakonodaje, alkoholne politike, pri ukrepih za zmanjševanje neenakosti v zdravju, pri oblikovanju programov za podporo spreminjanju nezdravega vedenjskega sloga in drugih," je dejala Maučec Zakotnikova.

Dosedanje raziskave so pokazale, da socialno-ekonomski dejavniki dokazano vplivajo na zdravje posameznika. Na osnovi zbranih podatkov pa lahko podrobneje opredelijo, katere so bolj ogrožene skupine prebivalstva, ki jih je potrebno čim prej in čim bolj učinkovito vključiti v preventivne programe. 

"Dokazano je, da lahko z zdravim življenjskim slogom učinkovito obvladujemo dejavnike tveganja ter preprečujemo in zdravimo kronične nenalezljive bolezni. Z izboljšanjem zdravja izboljšamo tudi kakovost življenja in podaljšujemo zdravo pričakovano življenjsko dobo. Nenazadnje s povečevanjem števila zdravih, aktivnih prebivalcev zmanjšujemo stroške za zdravljenje kroničnih bolezni in njihovih posledic, ugodno vplivamo na razvojni potencial države, s tem pa izboljšujemo konkurenčnost Slovenije v evropskem prostoru in širše," pojasnjuje Maučec Zakotnikova.

Še vedno jemo premalo zelenjave

Ena najbolj zaskrbljujočih ugotovitev je stalno upadanje uživanja zelenjave. Najmanj pogosto uživajo svežo zelenjavo pripadniki čisto spodnjega in delavskega razreda ter srednjega družbenega sloja. Uživanje zelenjave pa se zmanjšuje pri obeh spolih, vseh starostih in vseh družbenih slojih.

Ženske uživajo več zelenjave od moških. V letu 2012 je tako 51 odstotkov žensk uživalo zelenjavo enkrat dnevno, medtem ko je bilo moških le 33,9 odstotkov. Padajoč pa je tudi trend uživanja svežega sadja enkrat na dan.

Še vedno zaužijemo preveč maščob, sladkorja in slane hrane

Še vedno nista skladna s priporočili število dnevnih obrokov in ritem prehranjevanja povprečnega prebivalca Slovenije. Zaužijemo preveč za zdravje škodljivih maščob, slane, mastne in sladke hrane. V naši prehrani je premalo sadja, predvsem pa zelenjave. Nakazuje se trend izboljševanja prehranjevalnih navad z vidika dosoljevanja obrokov in uporabe olivnega olja ter drugih rastlinskih olj pri pripravi hrane. Prav tako ugotavljajo zmanjšan trend uživanja aromatiziranih gaziranih in negaziranih brezalkoholnih pijač ter nespremenjen trend uživanja peciva in sladic.

Moški se bistveno bolj nezdravo prehranjujejo

Bolj nezdravo se prehranjujejo moški, osebe iz čisto spodnjega in delavskega družbenega sloja ter nižje izobraženi z osnovnošolsko in s poklicno izobrazbo. Največ determinant nezdravega prehranjevanja se je pokazalo v vzhodnem delu Slovenije.

Posledično je v porastu debelost, predvsem pri moških

Med odraslimi prebivalci Slovenije se delež anketirancev z indeksom telesne mase (ITM) pod 25, to je primerno in premalo hranjenih, skozi leta ne spreminja, zmanjšuje pa se delež čezmerno hranjenih in povečuje delež debelih med odraslimi prebivalci Slovenije, in sicer predvsem na račun porasta debelosti pri moških. Neenako obremenjenost s čezmerno težo in debelostjo opažamo glede na izobrazbo, saj je delež čezmerno hranjenih in debelih najvišji pri anketirancih z osnovno in s poklicno šolo, z višanjem izobrazbe pa se zmanjšuje v vseh letih spremljanja.

Dobra novica: postajamo telesno bolj aktivni

Delež odraslih, ki dosegajo smernice za telesno dejavnost Svetovne zdravstvene organizacije s celokupno telesno dejavnostjo, upoštevajoč starostno skupino od 25 do 64 let, se je v letih od 2001 do 2012 značilno povečal. Pri ženskah za 13 odstotkov, pri moških pa za skoraj 5 odstotkov.

Porazdelitev glede na zemljepisna območja se je povsem spremenila: leta 2001 je bil najvišji delež najden v vzhodni Sloveniji, najnižji pa v osrednji Sloveniji. Leta 2012 je delež najvišji v zahodni, najnižji pa v vzhodni Sloveniji.

Delež anketirancev, ki smernice za telesno dejavnost dosegajo z zmerno telesno dejavnostjo, se je povečal za 14 odstotkov. Sprememba je izrazito večja pri ženskah kot pri moških. Delež anketirancev, ki redno hodi, se je povečal za 25 odstotkov. 

Alkohol še vedno naša šibka točka

Slovenija se uvršča v sam vrh držav članic EU po porabi alkohola in tudi po zdravstvenih posledicah zaradi pitja alkohola. Vsak deseti Slovenec (starost od 25 do 64 let) čezmerno pije alkohol, vsak drugi se vsaj enkrat letno opije. Moški manj abstinirajo, pijejo alkohol pogosteje in v večji meri v primerjavi z ženskami. Čezmerno pitje alkohola s starostjo narašča, medtem ko visokotvegano opijanje s starostjo upada. Prebivalci vzhodne Slovenije v večjem deležu pijejo alkohol čezmerno in se visokotvegano opijajo. 

Še posebej je zaskrbljujoče, da se je tvegano opijanje povečalo predvsem pri ženskah, še posebej, ko govorimo o opijanju nekajk

Narašča število kadilk

V obdobju od leta 2001 do 2012 se je znižal delež kadilcev in zvišal delež nekdanjih kadilcev, a tudi znižal delež tistih, ki niso nikoli kadili. Za čas v obdobju od 2008 do 2012 so značilne manj ugodne spremembe v razširjenosti kajenja. Zvišal se je delež kadilcev na račun zvišanja deleža med ženskami, medtem ko se med moškimi delež ni spremenil. Hkrati se je znižal delež oseb, ki niso nikoli kadile, in to pri obeh spolih. Neugodne spremembe v razširjenosti kajenja so izrazitejše med ženskami. 

Posledice stresa po letu 2008 še izrazitejše

Doživljanje stresa je do določene mere normalno, dlje časa trajajoči negativni stres brez sprostitve pa predstavlja enega ključnih dejavnikov za slabšanje zdravstvenega stanja posameznika, saj povečuje tveganje za nastanek številnih bolezni in motenj ter poslabšanje že obstoječih bolezenskih stanj.

V obdobju od 2004 do 2012, pa tudi posebej med letoma 2008 in 2012, so zaznali statistično značilen porast občutenja stresa zaradi poslabšanja gmotnih pogojev za življenje, problemov v družini, slabih odnosov s sodelavci in osamljenosti.

Dvakrat na dan si zobe umije zgolj slabih 63 odstotkov ljudi

Raziskava pokaže tudi naš odnos do zdravstvene oskrbe. Slovenci se z obiskom zobozdravnika ne moremo prav pohvaliti. Ščetkanje zob in redni obiski pri zobozdravniku so najpomembnejši načini lastne skrbi posameznika za vzdrževanje ustrezne ustne higiene ter posledično za preprečevanje kariesa in parodontalne bolezni. Leta 2012 ni obiskala zobozdravnika kar tretjina odraslih ljudi, kar je več kot leta 2008. Glede na leto 2008 je to na račun povečanega deleža moških, starih 25 do 39 let, z dokončano najmanj poklicno šolo. Naj dodamo, da je za vzdrževanje zdravja zob zelo pomembno najmanj enkrat na leto preventivno obiskati zobozdravnika.

Rezultati raziskave kažejo, da si zobe redno, vsaj dvakrat na dan, ščetka le 62,8 odstotka odraslega prebivalstva. Pogostost slabe skrbi za ustno higieno (manj kot enkrat na dan) je bila leta 2012 glede na leto 2008 značilno večja pri obeh spolih z dokončano srednjo šolo ali manj. Stanje se je leta 2012 najbolj poslabšalo med mlajšim ženskami v starosti od 25 do 34 let, med katerimi je delež tistih, ki si ščetka zobe manj kot enkrat dnevno, narastel z 0,6 na 2,5 odstotka.

Preventivni programi rešujejo življenja

To vse so pokazale dosedanje raziskave. Na osnovi teh podatkov pa so nato nastali preventivni programi, ki dokazano rešujejo življenja. Če ste dobili poziv, da se udeležite katerega od preventivnih zdravstvenih pregeldov, se le odzovite povabilu. Ti pregledi so brezplačni, do njega pa so upravičeni moški v starosti od 35. do vključno 65. leta in ženske od 45. do vključno 70. leta, in sicer vsakih pet let.

Eden od pomembnih rezultatov preventivnih pregledov je naslednji: v zadnjih dvajsetih letih se je število smrti zaradi vseh vrst bolezni srca in ožilja prepolovilo, glede na leto 2000 pa je število smrti zaradi teh bolezni letno manjše za okoli 1200, od tega lahko vsaj okoli 600 ohranjenih življenj letno pripišemo uspešnim preventivnim programom, je poudarila Jana Govc Eržen, družinska zdravnica v ambulanti v Vojniku in nacionalna koordinatorica Nacionalnega program primarne preventive srčno-žilnih bolezni.

Ker so raziskave pokazale na precejšnje razlike med državljani glede dostopnosti do programov preventive, so na NIJZ nadgradili obstoječ preventivni program za otroke, mladostnike in odrasle s projektom Skupaj za zdravje, katerega cilj je večja dostopnost do preventive, vključevanje ranljivih skupin, ki v preteklosti v večini niso bili vključeni v preventivne programe zaradi različnih ovir, ki nastajajo zunaj in znotraj zdravstvenega sistema ter oblikovanje programov 'po meri uporabnikov'. Projekt zaenkrat poteka v treh pilotnih zdravstvenih domovih, bi ga pa radi čimprej razširili na celotno državo. Takšen kakovosten preventivni program bi na ravni celotne države letno stal okoli 15 milijonov evrov, kar je bistveno manj kot so stroški zdravljenja različnih kroničnih bolezni. 

Stroškovna učinkovitost takšnih preventivnih programov je tako dokazana. Po besedah Maučec Zakotnikove se namreč vsak evro, vložen v preventivo, sedemkrat povrne oziroma se za toliko zmanjšajo stroški oskrbe bolnikov v zdravstvenem sistemu.