
Nove laboratorijske raziskave namreč potrjujejo, da nekateri nepristni izdelki med drugim vsebujejo tudi iztrebke podgan, človeški urin in arzenik. Pretresljivi testi razkrivajo, da ponarejeni kozmetični izdelki, kot so maskara, črtalo za oči, glosi za ustnice in puder vsebujejo strupene kemikalije in druge nevarne substance, kot sta živo srebro in svinec. Omenjene kemikalije so lahko zelo nevarne predvsem za nosečnice in njihove nerojene otroke, so opozorili strokovnjaki. Nekateri izdelki vsebujejo tudi rakotvorne sestavine. Zaradi nevarnih sestavin, ki jih uporabljajo proizvajalci ponarejene kozmetike, se lahko pri uporabnikih razvijejo alergične reakcije ali izpuščaji, pride do zatekanja, opeklin, lahko pa povzročijo tudi smrt.
Potrošniki, ki na spletu iščejo razkošne izdelke po nizkih cenah, za ponaredke letno zapravijo 125 milijonov evrov.
Težko je odkriti, ali gre za ponaredek
Kupovanje preko spleta potrošnikom otežuje, da bi izdelke podrobneje preučili in odkrili, da gre za ponaredek. Tako potrošniki kupijo izdelek, za katerega se ne zavedajo, kakšne sestavine vsebuje in kako te lahko škodijo njegovi koži. Pri spletnih nakupih namreč potrošnik ne more pregledati ali preizkusiti izdelka, zato zelo težko preverja njegovo pristnost. Poleg tega se potrošniki tudi ne zavedajo nehigieničnega okolja, v katerem proizvajajo te ponarejene izdelke.
Strokovnjaki potrošnikom svetujejo, da naj pred nakupom vedno preverijo ocene in mnenja uporabnikov izdelka in se na tak način skušajo prepričati, da gre za zaupanja vreden izdelek. Kupovanje v trgovinah je varnejša alternativa, saj večina drogerij ponuja brezplačne vzorce.
Preverite podatke o pravni osebi
Zdravstveni inšpektorat potrošnikom svetuje, da kozmetične izdelke kupujejo na spletnih straneh pravnih oseb s sedežem v Sloveniji, saj so le take osebe pod nadzorom slovenskih inšpekcijskih organov. V okviru svojih nadzorov opažajo, da na nekaterih spletnih straneh niso objavljeni podatki o pravni osebi, ki izdelke trži, ali pa ta pravna oseba sicer posluje v Sloveniji in so informacije in navedbe na njihovih spletnih straneh v slovenščini, a je registrirana v tujini. Nad prodajalci, ki niso registrirani v Sloveniji, pa naš inšpektorat namreč nima pristojnosti. Torej tudi ne more skrbeti za varovanje zdravja in varstvo interesov potrošnika, vključno z dobrimi poslovnimi običaji v prometu s kozmetičnimi izdelki, so pojasnili na inšpektoratu.
"Potrošnik lahko za varnost nakupa preko spleta največ stori sam, in sicer tako, da je pri nakupu previden, pri tem pa upošteva tudi nasvete Evropskega potrošniškega centra," so dodali na zdravstvenem inšpektoratu.

Resna podjetja ne skrivajo podatkov
Ta glede spletnega nakupovanja med drugim svetuje tudi, naj se za nakup preko spleta odločijo le, če poznajo prodajalca. "Resna podjetja ne skrivajo podatkov, ampak se potrudijo, da so potrošniku na voljo vse potrebne informacije," poudarjajo na inšpektoratu. Poleg tega evropski potrošniški center svetuje, naj vedno preverijo identiteto prodajalca in naj kupujejo le na spletnih mestih, ki jih razumejo. "Če jezika, v katerem so napisani podatki na spletišču posameznega prodajalca, ne razumete dovolj, vam nakup odsvetujemo," so dodali na inšpektoratu.
V ozadju so lahko finančne goljufije
"Lepotni izdelki bi morali poudariti vaše poteze. A ponaredki lahko storijo ravno obratno," je za britanski Guardian povedala britanska policistka Maria Woodall. Ponarejeni kozmetični izdelki nimajo samo negativnega učinka na vaše zdravje, ampak lahko oškodujejo tudi vašo denarnico, je dodala. "Prišlo je do primerov, ko so žrtve preko spleta kupile ponarejene izdelke, kasneje pa so odkrile, da so kriminalci uporabili njihove plačilne podatke za nadaljnje nakupe," je opozorila.
KOMENTARJI (14)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.