VIDEO: Z novo 3D-tehniko rekonstrukcije dojke so se naši kirurgi uvrstili med svetovno kirurško elito

Slovenski kirurgi so prvi na svetu izvedli mikrokirurško tehniko rekonstrukcije dojk s 3D-modelom, ki je uvrščena med najboljše rekonstrukcijske tehnike dojke. Postopek je vodil predstojnik kliničnega oddelka za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline Kirurške klinike UKC Ljubljana Uroš Ahčan, sam postopek pa je objavljen v najuglednejši knjigi Flaps and Reconstructive Surgery (Režnji in rekonstrukcijska kirurgija) avtorjev Fuchan Weija in Samirja Mardinija. 

V vabilu na predstavitev tehnike so zapisali, da se sicer razvoj kirurških tehnik in možnosti za pacientke še nadaljuje. Na današnji novinarski konferenci so predstavili možnosti genskega testiranja, preventivne odstranitve dojk in rekonstrukcije pri pacientkah z gensko mutacijo, in sicer s kratkimi videoposnetki najnovejših tehnik.

Ahčan: Velika prednost je, da je v Sloveniji rekonstrukcija del zdravljenja raka dojk

Kirurg Uroš Ahčan je uvodoma dejal, da je danes priložnost za optimizem, saj gre za predstavitev novih, učinkovitih možnosti za bolnice. Nekoč so bile te za bolnice po odstranitvi dojke zelo majhne. Spomnil je na leto 1970, ko jih praktično ni bilo. Nato je sledil razvoj različnih metod rekonstrukcije, ki pa niso bile vse učinkovite. Tudi zato se je malo bolnic odločalo za rekonstrukcijo dojke. Danes, ko je medicina tako zelo napredovala, imajo bolnice bistveno več možnosti in se tudi temu primerno številčnejše odločajo za rekonstrukcijo dojk, opozarja Ahčan. "Več je diagnostičnih možnosti, pot do diagnoze je kratka, hitra, prav tako imamo možnosti multimodalnega zdravljenja. Številne preventivne programe, kot je program Dora, pa tudi genetsko testiranje, ki bolnicam omogoča različne preventivne posege," pravi Ahčan. Zdravniki med seboj odlično sodelujejo in naredijo skupen načrt zdravljenja in rekonstrukcije dojke pri vsaki posamezni bolnici, pravi in dodaja: "Ni prostora za egocentrične posameznike. Dve ekipi iz različnih centrov delujemo kot celota. Naredimo skupno strategijo zdravljenja raka dojke in rekonstrukcijo," opozarja Ahčan. 

V Sloveniji je pohvalno, da je rekonstrukcija dojke integralni del zdravljenja raka. Tudi pogoji za slovenske bolnice, ki se odločijo za odstranitev dojk in rekonstrukcijo, so v Sloveniji dobri, saj zdravstveno zavarovanje krije vse stroške bolnici, prav tako jo napoti na zdraviliško zdravljenje, še dodaja.

Pri nas se za rekonstrukcijo dojke odloči okoli 60 odstotkov bolnic, drugje celo pod 20 odstotkov

Bolnicam ponudijo različne možnosti zdravljenja in rekonstrukcije, te pa se nato same odločijo, katero bodo sprejele. Nova 3D-tehnika je velika prednost za bolnice, ki so odstranile dojko. Operacija je manj zahtevna, okrevanje je krajše, manj je zapletov, pojasnjuje Ahčan.

V UKC Ljubljana se za integralno zdravljenje raka dojk in rekonstrukcijo dojke v povprečju odloči okoli 60 odstotkov bolnic, kar je zelo velika številka, opozarja Ahčan in dodaja, da gre za spodbudne podatke. Ponekod v Evropi in svetu je ta podatek celo pod 20 odstotkov.

"V 15 letih smo opravili več kot 2300 rekonstrukcij dojk," je opozoril Ahčan, kar je za dvomilijonski narod velika številka. "Zadnjih pet let smo opravili rekonstrukcijo pri 608 bolnicah, uspešnost je 99,6-odstotna," opozarja Ahčan in dodaja, da je njihova 3D-tehnika rekonstrukcije dojke zelo pohvaljena v širši strokovni javnosti.

Kakšna je nova metoda?

Ta nova 3D-tehnika je bila uvrščena med najbolj inovativne tehnike, opozarja Ahčan in dodaja, da je celotni 17 minut trajajoči video objavljen v zborniku, iz katerega se učijo vsi svetovni kirurgi. "Ljubljana je ponovno prepoznana v svetu."

Predvsem je to metoda, ki je učinkovitejša za pacientke, pravi Ahčan in pojasnjuje, da s 3D-kamero naredijo posnetek sosednje zdrave dojke, nato pa na osnovi tega izdelajo plastični kalup dojke. Nato med operacijo s telesom lastnim tkivom po kalupu izdelajo novo dojko.

Ponujajo celovito in učinkovito obravnavo pacientk, tudi genetsko svetovanje

Mateja Krajc, vodja Ambulante za onkološko genetsko svetovanje, Onkološki inštitut Ljubljana, je dejala, da imajo ljudje, ki imajo v družinah te oblike raka, od leta 1999 možnost, da se testirajo in preverijo, ali imajo to gensko mutacijo. Večinoma gre za bolnice, ki se za testiranje odločijo samostojno, če je dokazana genska mutacija (BRCA1 ali BRCA2 ali kateri drugi gen v povezavi z rakom dojk), pa se ženskam svetuje, kako naprej. Nekatere se lahko odločijo tudi za preventivno odstranitev dojke, kot je dejala vodja ambulante za onkološko genetsko svetovanje, pa jim poleg operacije ponudijo tudi rekonstrukcijo. "Gre za celovito in učinkovito svetovanje in zdravljenje," pravi, njej pa pritrjuje tudi Janez Žgajnar z Onkološkega inštituta Ljubljana, ki dodaja, da v UKC Ljubljana bolnicam ponujajo celovito in učinkovito obravnavo – od svetovanja, zdravljenja do rekonstrukcije.

Žgajnar: Tim za zdravljenje raka dojk je drag tim

Sodobno zdravljenje raka dojk je izrazito povezano s timskim pristopom, pri čemer gre za tim, ki zelo dobro pozna svoje področje in dela v razmerah, ki jim skupaj z opremo omogoči sodobno zdravljenje. Prav izbira pravega pristopa vsaki bolnici posebej je ključnega pomena za dobro zdravljenje, zato je pomembno, da se bolnice zdravijo v centrih, ki jim to omogočajo, je poudaril Žgajnar in dodal, da je v Sloveniji še veliko prostora za izboljšanje. "Tim za zdravljenje raka dojk je drag tim. Je kot tim formule ena. Skratka, ni niti racionalno niti ni prav, da si ga poskuša privoščit vsak, tudi majhne ustanove. Gre za to, da mora biti ta patologija skoncentrirana ter tam podprta s kadri in opremo," je trenutne razmere glede sodobnega pristopa k zdravljenju v Sloveniji opisal Žgajnar.

Žgajnar pravi, da se od tistih žensk, ki imajo potrjeno mutacijo, pa še niso zbolele, za odstranitev dojk odloči približno četrtina, pri tistih, ki so že zbolele za rakom, pa se jih za odstranitev dojk odloči okoli polovica. 

Ahčan: Slovenija bi lahko imela enega najboljših centrov za zdravljenje raka dojk na svetu

"V Sloveniji slavimo možnost, da se odpre nova lakirnica z okoli 400 delovnimi mesti, pozabljamo pa na visokotehnološke možnosti in bogato znanje, ki ga imamo, kjer bi lahko s celega sveta zdravili bolnice z rakom dojk. Teh je 400.0000 letno v EU, od tega jih je polovica brez dojke," pravi Ahčan in dodaja: "Vsi vemo, da vsaka osma ženska v razvitem svetu zboli za rakom dojk, da je vsaka osma ženska nesrečna in posledično je nesrečna tudi vsaka osma družina. Imamo znanje in možnosti, da pomagamo, nimamo pa posluha in podpore, da bi namesto na primer lakirnice postavili najsodobnejšo bolnico sredi Ljubljane, kjer bi lahko zdravili bolnice z vsega sveta, pa tudi izobraževali kirurge s celega sveta."

Ahčan je opozoril predvsem na ignoranco države: "Težko je trenutno tukaj delati v razmerah, kjer virtualnega zdravnika iz Avstrije pričaka šest tisoč ljudi in sprejme predsednik države, na takšnih ravneh pa se ne pogovarjamo o temah, kot smo jih načeli danes."

Vsaka bolnica ima pravico do rekonstrukcije dojke

Vsaka ženska, ki je zaradi raka po operaciji ostala brez dojke, ima pravico do rekonstrukcije. Ta je skoraj vselej mogoča, zato se bolnice vedno pogosteje odločajo zanjo.

Zakaj rekonstrukcija dojke? Ker ima izjemen pomen za ohranitev pozitivne samopodobe bolnice, prav tako je pomembna tudi iz estetskih razlogov. Zdravljenje raka na dojkah je močno napredovalo, žal pa operativni poseg še vedno pomeni fizično pohabljenje operiranih bolnic, ki med drugim povzroča kronične bolečine. Posledice odstranitev dojke pusti tudi na psihi bolnice, navajajo v brošuri Društva onkoloških bolnikov Slovenije. Zato skušajo z rekonstrukcijo dojke estetski kirurgi odpraviti estetsko motnjo, vzpostaviti telesno celovitost in izboljšati psihološko stanje bolnice ter kakovost njenega življenja.

Obstajata dva tipa rekonstrukcije, in sicer avtologna rekonstrukcija, kjer lahko za oblikovanje nove dojke uporabimo del lastnega tkiva, ter rekonstrukcija z umetnim materialom. Pri natančno izbranih bolnicah (mlajše bolnice z gensko mutacijo ali bolnice z začetnim stadijem bolezni, pri katerih onkolog po odstranitvi obolelega tkiva ohrani tudi bradavico in kolobar) pa lahko kirurgi napravijo tudi enostopenjsko rekonstrukcijo z vsadki, kar pomeni, da onkolog odstrani obolelo tkivo, nato pa rekonstrukcijski plastični kirurg pod veliko prsno mišico vstavi natančno izbran anatomsko oblikovan silikonski vsadek, še navajajo v brošuri Društva onkoloških bolnikov Slovenije.