Veste, kaj je kobacanje?

Tudi ko odrastemo, pri hoji in teku vedno izmenično uporabljamo še roke.

Prastar slovenski izraz

V slovenskem prostoru je v zadnjih desetletjih pri starših zaznaven trdovraten odpor do kobacanja. Tako smo v vseh teh letih pozabili na kobacanje kot način premikanja dojenčka. Še več, pozabili smo tudi na prastar slovenski izraz za kobacanje. Starši za kobacanje uporabljajo neustrezne izraze: otrok leze, se plazi, pleza, lazi … in podobno, nihče pa ne reče "otrok kobaca". Vendar je potrebno oba pojma jasno razlikovati.

Hoja po vseh štirih

Ko prične otrok kobacati, postane pri premikanju po prostoru samostojen in neodvisen. Občutek samostojnosti in neodvisnosti je zelo pomemben za otrokovo samopodobo in oblikovanje osebnosti. Na ta način pridobi ogromno novih, včasih tudi neprijetnih in bolečih izkušenj. S kobacanjem otrok pridobiva motorične veščine, senzorične izkušnje in številna nova spoznanja o svetu, ki ga obdaja.

Več o tem si lahko preberete na bibaleze.si, kjer si lahko ogledate tudi video.