Vsak otrok se je sposoben hkrati učiti dveh ali več jezikov

Otroštvo je najboljši čas za učenje jezikov. Otroci, ki so že od rojstva izpostavljeni dvema jezikoma, po navadi postanejo naravni govorci obeh. Odrasli pa imajo navadno težave pri učenju tujih jezikov in le redko dosežejo stopnjo, ko jezik govorijo tekoče, kot naravni govorci. Zakaj je tako, se že vrsto let sprašujejo znanstveniki. 

Zadnja raziskava Univerze v Washingtonu, pri kateri je sodelovala tudi slovenska znanstvenica Naja Ferjan Ramirez, pravi, da zmožnost majhnih otrok, da se hkrati učijo dveh jezikov, razkriva zanimivo lastnost naših možganov. 

Otroci kot nepopisan list

Raziskave kažejo, da se dojenčki glasov jezika začnejo učiti že v trebuhu. Materin glas je eden najbolj razločnih glasov, ki jih zaznavajo dojenčki v maternici. Ko se otrok rodi, že takoj loči med jezikom, ki ga govori njegova mama, in drugimi jeziki, ki jih sliši in so drugačni od maternega jezika.

Učenje jezikov je odvisno od procesiranja glasov v možganih. Vsi jeziki na svetu skupaj proizvajajo okoli 800 različnih glasov, a vsak posamezni jezik uporablja zgolj 40 glasov oziroma fonemov.

Ob rojstvu imajo dojenčkovi možgani posebno lastnost: razločijo lahko vseh 800 glasov. To pomeni, da se lahko na tej stopnji malčki naučijo katerega koli jezika. Postopoma dojenčki ugotovijo, katere glasove najpogosteje slišijo.

Ključnih je prvih 12 mesecev

Po enem letu začnejo otroci počasi izgubljati svojo sposobnost, da slišijo razlike med glasovi različnih jezikov. Do prvega leta starosti postanejo otroci, ki odraščajo v družini, kjer govorijo zgolj en jezik, specializirani za glasove tega jezika. Postanejo t. i. specialisti za materni jezik. 

Kaj pa se zgodi z otroki, ki so od rojstva izpostavljeni dvema jezikoma? Se lahko njihovi možgani specializirajo za dva jezika? Raziskovalci pravijo: da. Preučevali so namreč, kako možgani procesirajo jezikovne foneme pri 11-mesečnih dojenčkih iz enojezičnih družin (samo angleški jezik) in dvojezičnih družin (španski in angleški jezik). Pri tem so uporabili neinvazivno tehnologijo magnetoencefalografijo (MEG), ki je natančno pokazala čas in mesto aktivnosti v možganih, ko so dojenčki poslušali španske in angleške zloge.

Odkrili so nekatere ključne razlike med dojenčki, ki so odraščali v enojezičnih družinah, in med tistimi, ki so bili iz dvojezičnih družin. Pri 11 mesecih starosti, tik preden večina otrok začne izgovarjati prve besede, so posnetki možganov pokazali, da so otroci iz enojezičnih angleško govorečih družin bili sposobni prepoznavati angleške glasove, ne pa tudi španskih, ki je bil zanje tuji jezik. Otroci iz družin, kjer so govorili špansko in angleško, pa so lahko prepoznavali glasove obeh jezikov.

Raziskava kaže, da so se dojenčkovi možgani sposobni prilagoditi na kateri koli jezik ali kombinacijo jezikov, ki jih slišijo med odraščanjem od svojih najbližjih. Če v družini govorijo le en jezik, se bodo tudi otrokovi možgani "sprogramirali" le na en jezik. Če starši uporabljajo več jezikov, bodo možgani razvili posluh za vse od teh jezikov.

Preklapljanje med jeziki pri dvojezičnih otrocih ni nič zaskrbljujočega

Starši dvojezičnih otrok so pogosto zaskrbljeni, da se njihovi otroci jezikov ne učijo dovolj hitro ali pa da ne bodo osvojili toliko besed kot otroci, ki se učijo le enega. Toda raziskovalci pravijo, da možganske aktivnosti kažejo, da se dvojezični otroci angleškega jezika učijo enako hitro kot otroci, ki so bili izpostavljeni zgolj angleščini.

Do neke mere se dvojezični otroci res naučijo manj besed vsakega jezika, saj ves čas preklapljajo med jeziki, poleg tega pa po navadi tudi slišijo manj besed vsakega jezika. Toda raziskave kažejo, da kljub temu otroci iz dvojezičnih ne zaostajajo pri učenju govora in jezika. Besedni zaklad obeh jezikov je enak ali celo večji kot pri otrocih, ki odraščajo le z enim jezikom.

Ena od skrbi pri vzgajanju otroka v večjezičnem okolju je tudi, da bodo otroci zmedeni, saj preklapljajo med jeziki in nemalokrat kombinirajo različne jezike.

Ko otrok izgovarja španske besede s slovenskimi končnicami

Tudi otroka raziskovalke Naje Ferjan Ramirez odraščata v družini, kjer govorijo špansko, angleško in slovensko. Sama zato pravi, da je kombiniranje jezikov nekaj povsem normalnega pri majhnih otrocih. Njen štiriletnik tako denimo uporablja slovenske končnice pri španskih in angleških besedah. Otroci preklapljajo med jeziki, ker to počnejo tudi odrasli v njihovi bližini, pravi.

Preklapljanje pa se dogaja med posameznimi pravili in ne kar vsepovprek. Dvojezični otroci imajo namreč na voljo še en jezik, iz katerega lahko črpajo besede, če se ne morejo takoj spomniti ustrezne besede prvega jezika. Že dveletni otroci pa svoj jezik prilagajajo glede na to, kako se z njimi pogovarja sogovornik.

Dvojezičnost prinaša prednosti v razvoju kognitivnih sposobnosti

Preklapljanje med jeziki je tako le del normalnega jezikovnega razvoja otrok iz dvojezičnih družin, ki pa jim prinese dodatno kognitivno sposobnost. Dvojezični odrasli in otroci imajo boljše možganske sposobnosti – sposobni so hitro preusmerjati svojo pozornost, opravljati več opravil sočasno, prav tako lažje rešujejo težave.

Prav tako so pri dvojezičnih posameznikih ugotovili, da imajo povečane metalingvistične sposobnosti – sposobnost, da lahko razmišljajo o jeziku in bolje razumejo njegovo delovanje.

Znanstveniki so prav tako odkrili, da se dvojezični posamezniki lažje učijo tretjega jezika. Še več, izkušnja z dvema jezikoma v otroštvu bi lahko imela celo zaščitne učinke proti pešanju kognitivnih sposobnosti in lahko zavira nastanek Alzheimerjeve bolezni.