Večina odraslih ljudi v Sloveniji zaužije preveč soli
Največji (75−80 odstotkov) vir v prehrani dokazano predstavlja kuhinjska sol (NaCl), dodana v različnih fazah tehnološke priprave hrane ter pri pripravi obrokov v restavracijah in menzah. Človek po 13. letu starosti potrebuje le okoli 1,4 grama soli na dan. Odrasli Slovenci dnevno zaužijemo kar med 11 in 14,3 grama soli kar pomeni, da skoraj za 150 odstotkov presegamo količino soli, ki predstavlja tveganja za zdravje. Ob zelo močnem potenju, pri določenih bolezenskih stanjih (bruhanje, driska, povišana telesna temperatura) in pri povečanih fizičnih naporih (težki fizični delavci in športniki) so potrebe po natriju povečane.
Osnovna živila so tempirana bomba
Povprečen Slovenec okoli 5,5 grama soli dnevno zaužije z živili, ki jih nakupuje v trgovinah. Med temi živili so največji viri soli ravno tisti, ki se nam zdijo v vsakodnevni prehrani samoumevni in po njih pogosto posegamo (kruh in krušni izdelki, mesni izdelki, predelana zelenjava itd). Torej že z osnovnimi živili Slovenci presežemo dnevni maksimalni vnos soli. Vzrok za to je prepogosto nakupovanje in uživanje živil/obrokov, ki vsebujejo veliko soli:
• mesni izdelki v povprečju vsebujejo od 2 do 4 grama soli na 100 gramov izdelka,
• predpripravljene jedi vsebujejo od 1 do 2 grama soli na 100 gramov,
• kruh in krušni izdelki v povprečju vsebujejo okoli 1,4 grama soli na 100 gramov (Slovenci smo veliki porabniki kruha, predvsem belega, zato s temi izdelki povprečen Slovenec dnevno zaužije kar okrog 2 grama soli),
• predelana in konzervirana živila (npr. predelana zelenjava lahko vsebuje tudi do 2 grama soli na 100 gramov).
Poleg navedenega se Slovenci vedno pogosteje prehranjujemo z obroki zunaj doma, med katerimi so največji viri soli hitra hrana oziroma obroki, ki jim je v restavracijah med pripravo dodana prekomerna količina soli.
S prekomernim vnosom soli tvegamo svoje zdravje
Prekomeren vnos soli oziroma natrija je dokazano eden pomembnejših dejavnikov tveganja za zdravje. Vnos soli je povezan s srčno-žilnimi boleznimi, z želodčnim rakom, osteoporozo, astmo, ledvičnimi kamni in sladkorno boleznijo. Prekomeren vnos lahko poveča tveganje za te bolezni ali pa že nastalo stanje poslabša.
Z zmanjšanjem količine soli lahko preprečite številne bolezni
Ugotovljeno je bilo, da lahko kar 80 odstotkov srčno-žilnih bolezni, kapi in sladkorne bolezni tipa 2 ter 40 odstotkov rakavih obolenj preprečimo, in sicer z bolj zdravim načinom življenja, ki pa med drugim vključuje tudi manjši vnos soli.
Odvajanje od soli naj poteka postopoma
Z majhnimi koraki in postopoma lahko zmanjšate svoj dnevni vnos soli. Človeški organizem se v razmeroma kratkem času brez težav prilagodi na nižjo, bolj zdravo vsebnost soli v prehrani.
• Poskusite se odvaditi dosoljevanja – pri kuhi in mizi, v zameno za sol pa začnite uporabljati različna zelišča; sveža, suha ali zamrznjena. Vendar soli ne zamenjujte z s pripravljenimi začimbnimi mešanicami, ki že vsebujejo sol.
• Bodite pozorni na označbe na izdelkih. Čim pogosteje poskusite izbrati živila, ki vsebujejo do 0,3 grama soli na 100 gramov oziroma 0,1 grama natrija na100 gramov.
• Za pripravo mesa in rib uporabljajte marinado.
• Izognite se juham iz vrečk, jušnim kockam, slanim začimbam in podobnim koncentratom.
• Kadar naročate pico, izberite brez slanih mesnih izdelkov ali s sveže pripravljenim mesom namesto z mesnimi izdelki (salame, hrenovke, slanina). Ne naročajte dodatnega sira oziroma drugih slanih dodatkov.
• Izogibajte se prehranjevanju s sendviči itd.