Zakaj mati zapusti svoje otroke in gre z mlajšim?

Kaj se je moralo pravzaprav zgoditi, da je Debbie Mallinson zapustila svoje otroke, za katere je bolj ali manj sama skrbela 15 let? Je pri tem res mislila samo nase ali enostavno ni več zmogla?
Za mnenje o razlogih, ki lahko vplivajo na to, da mati zapusti svoje otroke, smo povprašali psihologinjo Andrejo Pšeničny.

Zgodovina zapuščanja otrok
Razlogov, zakaj starši zapustijo svoje otroke, je lahko veliko. Delimo jih v tri skupine, v socialno, kulturološko in psihološko. Zgodovina človeštva je tudi zgodovina zapuščanja otrok. Mnoge kulture so poznale tudi tako imenovano izpostavljanje (nezaželenih) otrok, kar je pomenilo zanesljivo otrokovo smrt, če ni nekdo drug poskrbel zanj. O tem govorita na primer zgodba o Mojzesu in pravljica o Janku in Metki. Otroci so bili "lastnina staršev" in tako so starši tudi ravnali z njimi. Šele v novejši zgodovini se je odnos do otrok spremenil tako, da je odgovornost staršev poudarjena do te mere, da je zapuščanje otroka lahko tudi kaznivo dejanje.
Čeprav gre v vseh primerih za enako dejanje – eden ali oba roditelja zapustita otroka, se zdi, da so nekatera bolj, druga pa manj socialno sprejemljiva. Zapuščanje z oddajo v rejo ali posvojitev (npr. takoj po rojstvu) se zdi socialno bolj sprejemljivo kot impulzivno zapuščanje, četudi bi bilo to morda celo rezultat objektivne stiske.
Prav tako družba manj obsoja očete, ki zapustijo svoje otroke, kot obsoja matere. Oče, ki zaradi druge partnerice zapusti družino (ženo z otroki), je že kar družben stereotip, medtem ko se matere, ki storijo enako, pogosto znajdejo v senzacionalističnem tisku ali celo v literaturi – primer je naša Lepa Vida. Realno je tudi, da v ločitvenih postopkih skrbništvo nad otroki v večini primerov dobi mati, ne glede na to, ali je kos materialnemu in čustvenemu bremenu starševstva. Nekatere matere (in očetje) pa temu bremenu objektivno in/ali subjektivno niso kos.

Več si lahko preberete tukaj.