Promet, gradbišča, industrija, obrt, hrup soseda, glasna glasba na slušalkah ... Hrup ne povzroča le okvar sluha, ampak tudi visok krvni pritisk in srčne bolezni. Tveganje za srčno kap je za 20 odstotkov višje pri ljudeh, ki živijo ob cesti. Zaradi hrupa slabo spimo, se težje skoncentriramo, smo utrujeni. Pri delu smo manj učinkoviti, lahko se pojavijo bronhitis, astma, duševne bolezni. Slab je tudi vpliv na imunski sistem.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (Nijz) zato opozarjajo na velik pomen mirnih območij v naravnem in urbanem okolju. Sprehodi in rekreacija v takem okolju so pomembni za sprostitev in obnovitev telesnih funkcij oziroma za zdravje. Parki v mestnem okolju in ohranjena naravna območja predstavljajo neprecenljivo bogastvo. Zato ljudem svetujejo, naj prosti čas čim bolj pogosto preživljajo na sprehodih v naravi, kjer bodo namesto mestnemu hrupu prisluhnili zvokom narave.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje, da prebivalci v zahodnih državah EU vsako leto zaradi hrupa izgubijo več kot milijon zdravih let življenja. Podatki kartiranja hrupa cestnega prometa kažejo, da je v Ljubljani skoraj 57 odstotkov vseh prebivalcev izpostavljenih letnemu povprečju hrupa nad 55 decibelov. V Berlinu je primerljivi ravni hrupa izpostavljenih le 20 odstotkov prebivalcev. Od vseh primerov akutnega srčnega infarkta v Ljubljani hrupu cestnega prometa lahko pripišemo skoraj dva odstotka primerov.
V Sloveniji bi po oceni Sonje Jeram z inštituta čim prej izdelati operativne programe varstva pred hrupom za vsa območja v državi, za katera so že izdelane strateške karte hrupa, poskrbeti za javni dostop do vseh podatkov ter vzpostaviti enotni sistem spremljanja in reševanja pritožb občanov zaradi hrupa.
Število ljudi z izgubo sluha se drastično povečuje in je po podatkih WHO doseglo že 360 milijonov, kar je 5,3 odstotka svetovne populacije. Predvidevajo, da se bo s težavo leta 2025 spoprijemalo že okoli 900 milijonov ljudi, med njimi kar 10 odstotkov prebivalcev v Evropski uniji.
KOMENTARJI (21)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.