Čisto normalno je, da starši "trpijo" skupaj z otroki. Nekateri pa pretiravajo, ko želijo malčka ubraniti pred vsem in vsakim. Je prav, da otroka kdaj pustimo, da občuti kakšno negativno čustvo, da kdaj pade s kolesom, da ga kdo premaga v družabni igri, da je on zadnji? Ali je bolj pametno, da ga branimo za vsako ceno ali ga počasi prepustimo tudi manj prijetnim trenutkom in občutkom?
Zakaj mame rešujejo?
Materam so na prvem mestu otroci. Vse bodo storile, da se bo otrok počutil ljubljenega in varnega. To je opaziti pri mami, ki uči svojega otroka vožnje s kolesom, teče za njim in drži za sedež. Ne bo ga izpustila za nobeno ceno, dokler ne bo prepričana, da malček obvlada vožnjo.
Mati bo samozavestno vprašala sosedovo deklico, zakaj njene hčerke ni povabila na rojstni dan, če pa je vse druge otroke. Nekatere mame pa se raje izognejo situacijam, v katerih bi otrok lahko spoznal tudi "manj dobre" občutke in dogodke.
Strokovnjaki pravijo, da naj bi bile tako pretirano zaščitniške le novodobne mame ...
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.