V občinah z majhnim številom prebivalcev tisti kazalniki, ki kažejo manj pogoste dogodke, kot so obolevanje in smrti zaradi posameznih vzrokov, močno zanihajo že pri nekaj primerih več ali manj.
NIJZ
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so objavili najnovejše podatke o zdravstvenem stanju prebivalcev slovenskih občin ter primerjavo med njimi. V primerjavi z lani uporabljenimi podatki letošnji kažejo, da smo se nekoliko postarali, bolj izobrazili in več delali, so zapisali. Zmanjšala se je umrljivost in posledično podaljšala pričakovana življenjska doba. Zmanjšal se je delež prekomerno prehranjenih otrok, manj je tudi novih primerov raka.
Letos so sicer posebno pozornost namenili tobaku in alkoholu kot dejavnikoma tveganja za zdravje. Če je Slovenija v boju proti kajenju z novim zakonom o omejevanju porabe tobačnih izdelkov naredila velik korak naprej, nas pri alkoholni politiki čaka še veliko dela, ugotavljajo. "V letu 2015 je prebivalec Slovenije, starejši od 15 let, v povprečju spil 114 l piva, 44 l vina in 2 l žganih pijač, kar kaže na to, da raba alkohola v Sloveniji še vedno predstavlja resen problem. Dostopnost alkohola je tradicionalno visoka, različne težave z zdravjem, ki jih povzroča, pa so pogoste in prizadenejo vse generacije," so izpostavili na NIJZ. Slovenija je v vrhu držav članic EU po posledicah škodljivega pitja.
Pozabiti ne smemo niti na veliko in velikokrat tragično vlogo, ki jo alkohol odigra v prometnih nesrečah. "Posebej zaskrbljujoče je, da se prometne nezgode z udeležbo alkohola v primerjavi s prometnimi nezgodami brez udeležbe alkohola v večjem odstotku končajo s težjim, tudi smrtnim izidom," so opozorili na NIJZ.
Sicer pa so letos sklopu kazalnikov dodali dva nova, ki prikazujeta podatke o obolevnosti prebivalstva zaradi klopnega meningoencefalitisa in podatke o sosedski povezanosti občanov.
"Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki jo prenaša klop. Okužba je možna tudi preko pitja neprekuhanega mleka okuženih živali. Bolezen običajno poteka v dveh fazah. Prva faza bolezni se začne približno teden dni po vbodu klopa in poteka podobno kot pri gripi s slabim počutjem, bolečinami v mišicah in glavobolom. Pri večini bolnikov po prostem intervalu (nekaj dni do tri tedne) sledi druga faza bolezni z visoko temperaturo, močnim glavobolom in nezavestjo," so o bolezni zapisali na NIJZ. Z zemljevida je mogoče jasno razbrati, v katerih delih države je tveganje še posebej veliko.
"Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki jo prenaša klop. Okužba je možna tudi preko pitja neprekuhanega mleka okuženih živali. Bolezen običajno poteka v dveh fazah. Prva faza bolezni se začne približno teden dni po vbodu klopa in poteka podobno kot pri gripi s slabim počutjem, bolečinami v mišicah in glavobolom. Pri večini bolnikov po prostem intervalu (nekaj dni do tri tedne) sledi druga faza bolezni z visoko temperaturo, močnim glavobolom in nezavestjo," so o bolezni zapisali na NIJZ. Z zemljevida je mogoče jasno razbrati, v katerih delih države je tveganje še posebej veliko.
Drugi kazalnik, ki ga lani ni bilo, je, kot omenjeno, sosedska povezanost. Socialne mreže namreč pomembno prispevajo k boljšemu duševnemu zdravju. "Občutki negotovosti in socialna izključenost imajo škodljiv vpliv na zdravje. Pomen sosedov je pomemben predvsem pri nudenju pomoči z gospodinjskimi opravili, manjše materialne pomoči ter druženju," so zapisali avtorji raziskave.
Še eden od za zdravje prav tako pomembnih dejavnikov, ki so ga vzeli v obzir, je dostop do pitne vode. Na zemljevidu je prikazan delež prebivalcev, ki imajo dostop do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti. Ta ima odločilno vlogo v preprečevanju nastanka, razvoja in širjenja črevesnih nalezljivih bolezni.
Čeprav je delež prekomerno prehranjenih otrok nekoliko upadel, to ostaja zaskrbljujoč pojav. V zadnjih 25 letih se je delež debelih fantov v starosti od sedem do 18 let povečal s 5,5 na 12, 7 odstotka, pri dekletih v istem starostnem obdobju pa s 3,3 na 7,9 odstotka, ugotavljajo na NIJZ.
Debelost vpliva tako na dolžino kot tudi na kakovost življenja, povezana je z razvojem številnih bolezni. Pogosteje je prisotna pri nižje izobraženih in revnejših prebivalcih, kar je v veliki meri posledica razlik v prehranjevalnih navadah med različnimi družbenimi sloji.
Debelost vpliva tako na dolžino kot tudi na kakovost življenja, povezana je z razvojem številnih bolezni. Pogosteje je prisotna pri nižje izobraženih in revnejših prebivalcih, kar je v veliki meri posledica razlik v prehranjevalnih navadah med različnimi družbenimi sloji.
Prav tako odločujoč dejavnik pa je tudi premalo telesne dejavnosti oziroma sedeči življenjski slog. Odrasli naj bi bili vsak dan telesno dejavni vsaj 30, otroci in mladostniki celo 60 minut. Bolje bi bilo še več, dejansko pa so številni celo manj. Kot ugotavljajo pri NIJZ, skoraj vsak četrti mladostnik, star 11, 13 ali 15 let v času šolskega tedna več kot štiri ure svojega prostega časa preživlja sede. S starostjo se delež otrok, ki večino prostega časa presedijo, povečuje – takih je 8,2 odstotka 11-letnikov in kar 28,4 odstotka 15-letnikov.
Telesno dejavni otroci in mladostniki so bolj uspešni pri šolskem delu, lažje si zapomnijo snov in so bolj zadovoljni s svojim zdravjem in kvaliteto življenja. Redna telesna dejavnost zmanjšuje tveganje za srčno - žilne bolezni, nekatere rake in sladkorno bolezen tipa II. Pozitivno vpliva na sklepe in mišičje, pripomore k uravnavanju krvnega tlaka in telesne teže. Poleg tega telesna dejavnost pomembno pripomore k boljšemu duševnemu zdravju posameznika.
Telesno dejavni otroci in mladostniki so bolj uspešni pri šolskem delu, lažje si zapomnijo snov in so bolj zadovoljni s svojim zdravjem in kvaliteto življenja. Redna telesna dejavnost zmanjšuje tveganje za srčno - žilne bolezni, nekatere rake in sladkorno bolezen tipa II. Pozitivno vpliva na sklepe in mišičje, pripomore k uravnavanju krvnega tlaka in telesne teže. Poleg tega telesna dejavnost pomembno pripomore k boljšemu duševnemu zdravju posameznika.
Podatke o zdravstvenem stanju po občinah so prvič objavili lani, cilj pa je spodbujati krepitev zdravja in preprečiti bolezni v okoljih, kjer ljudje živijo in delajo. Lanska objava je na nivoju občin spodbudila razpravo, pripravo akcijskih načrtov in izvedbo aktivnosti za izboljšanje zdravja, avtorji upajo, da bo to v še večji meri uspelo tudi letošnji.
KOMENTARJI (23)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.