Tudi v Sloveniji je zelo razširjen - bolnikov s sladkorno boleznijo naj bi bilo namreč kar 100.000, zadnji podatki pa kažejo na razširjenost te bolezni pri ljudeh, starih od 20 od 79 let. Sladkorna bolezen s svojimi zapleti povzroča hude posledice, kot so srčni infarkt, možganska kap, okvare ožilja in ledvic, slepoto, amputacijo okončin in invalidnost. Dejavniki, ki pomagajo pri preprečevanju te bolezni in izenačevanju pričakovane življenjske dobe sladkornih bolnikov z ostalimi, so pravilna prehrana, primerna telesna aktivnost ter opustitev kajenja in pitja alkohola.
V srednji Evropi je za to boleznijo obolelih okoli pet odstotkov prebivalstva. Sladkorna bolezen, ki povzroča kronično pešanje zdravja in prezgodnjo smrt, je prisotna v vseh starostnih skupinah in rasah, obeh spolih in vseh državah.
Bolezen je že dolgo znana, vendar zanjo dolgo niso našli zdravila. Prvič so jo opisali že leta 1555 pr.n.št. Sčasoma je prišlo do spoznanja, da se sladkorno bolezen s pravilno prehrano do neke mere lahko obvladuje.
Do temeljnega spoznanja je prišel Appolinaire Bouchardat, ki se je naučil določati glikozurijo. Med prusko-francosko vojno je med drugim ugotovil, da se je med obleganjem Pariza zaradi pomanjkanja hrane zmanjšalo število bolnikov.
