Najbolj nujne se spremembe zdijo delovno aktivnemu prebivalstvu, ki največ prispeva v zdravstveno blagajno. V EU še vedno obstajata tradicionalna naklonjenost do močne države blaginje in zaupanje v socialno solidarnost, po drugi strani pa se zdravstveni sistemi ubadajo z vse manjšim številom plačnikov v zdravstvene blagajne, ki je posledica staranja prebivalstva in vse večje mobilnosti delovno aktivnega prebivalstva v EU.
Več kot tri četrtine vprašanih je ocenilo, da bi morali imeti bolniki na voljo več informacij o svoji bolezni in o kakovosti zdravstvene oskrbe v bolnišnicah tudi v tujini. Najbolj zanesljivi viri informacij o delovanju zdravstvenih sistemov se jim zdijo zdravniki in drugo medicinsko osebje, sledijo lastne izkušnje, na tretjem mestu pa so mediji.
V raziskavo je bilo zajetih 8000 ljudi iz sedmih članic Evropske unije in sicer Češke, Francije, Nemčije, Italije, Nizozemske, Španije in Švedske.
