Znanstveniki tokijskega inštituta za fiziko in kemijo, menijo, da gen sodeluje pri nadzoru vnetnih procesov v koronarnih arterijah, ki srce oskrbujejo s krvjo. Zamašitev teh žil povzroča odmrtje srčne mišice oziroma srčni infarkt. Do odkritja so japonski raziskovalci prišli, ko so primerjali vzorce DNA okoli 2.600-tih oseb, ki so preživele infarkt s približno enako velikim vzorcem naključno izbranih oseb.
V razvitih deželah je srčni infarkt najpogostejši posamezni vzrok bolezni. Tudi v Sloveniji vsako leto prizadene 2000 ljudi. Največ srčnih infarktov je pri moških med 50. in 60. letom, pri ženskah pa v starejših obdobjih, med 60. in 70. letom, v menopavzi.
Mutirani gen, ki se pojavlja pri populaciji pacientov, ki so doživeli srčni infarkt, nosi zapis za beljakovino galectin-2, ki sodeluje pri 'oblaganju' strganih sten korornarnih arterij. Zaradi mutiranega gena ima tudi galectin-2 spremenjeno strukturo, zaradi česar pospeši nastajanje oblog in strdkov in s tem zamašitev koronarnih arterij.
