Skupina zdravnikov genetikov in psihologov je vse od rojstva pa do zrelih let spremljala vzorčno skupino 847 ljudi iz Nove Zelandije, rojenih v sedemdesetih letih. Znanstveniki so nato izbrali določeno število stresnih dogodkov, ki so jih te osebe doživele med 21. in 26. letom starosti. Opazili so povezavo med stresom in genom prenašalcem, serotoninom 5-HTT. Serotonin je centralni možganski nevrotransmitor, kemična substanca, ki deluje kot nosilec sporočila med možganskimi celicami. Obstajata dva različici gena prenašalca serotonina: "kratka" in "dolga".
Raziskava je pokazala, da kratka različica povzroča večjo stopnjo ranljivosti za stres, medtem ko dolga varuje pred stresnimi dogodki v življenju. Znanstveniki so celo ugotovili, da so osebe s kratko različico gena dvainpolkrat bolj ranljive oz. bolj dovzetne za stres kot osebe z dolgo različico gena.
Vsak človek ima gen 5-HTT vedno v paru. Med vzorčno skupino 847 Novozelandčanov jih je 17 odstotkov imelo samo kratki različici, torej gensko obliko, ki najmanj varuje pred stresom, 32 odstotkov pa najdaljši obliki gena, ki najbolj varuje. Med tema skrajnostma jih je 51 odstotkov imelo obe dolžini gena. 33 odstotkov ljudi, udeleženih v raziskavi, ki so v svojem življenju doživeli več stresnih dogodkov in ki so imeli vsaj eno kratko obliko gena 5-HTT, je trpelo za depresijo. Pri tistih, ki so imeli oba kratka gena, je bilo depresiji podvrženih že 43 odstotkov. Depresijo pa je doživljalo samo 17 odstotkov tistih, ki so imeli oba gena z dolgo oz. varovalno različico.
