Zjutraj se vsi skupaj zbudimo. Če imam srečo, malo čez šest, v nasprotnem primeru lahko tudi že pred peto. Slaba Vest me kmalu spomni, da moram otroke za ves dan peljati v vrtec in oditi v službo. Ah, niti "normalne" službe si ne morem privoščiti!
Slaba Vest seveda 24 ur na dan kritično opazuje mojo neredno prehrano, premalo gibanja, razcepljene konice las, umazane čevlje, zmečkano majico, kup nezlikanega perila, kaos v omari, nefunkcionalno ogledalo v kopalnici, enotedensko pavzo na blogu, neodgovorjene mejle in MSN klepete, telefonske klice in SMS sporočila ... Na vse to me najraje opozarja sredi noči. Ampak, veste kaj? Zase naj se briga, meni nič ne manjka!
Za vse podobne pripetljaje so kot nalašč besede Elisabeth Pantley, zapisane v knjigi Z otrokom lahko sodelujete: Ljubezen do samega sebe in sprejemanje samega sebe sta ključna za dobro počutje. Včasih pride v življenju čas, ko si moramo pogledati v oči in si reči: "Rada te imam takšno, kakršna si!" To pa še ne pomeni, da se moramo nehati truditi, da bi se spremenili na bolje! Gre preprosto za to, da se moramo imeti radi na vsakem koraku svoje poti.
Kolumno o Slabi Vesti in Tolažbah si lahko preberete na bibaleze.si.
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.