Podatki so zanimivi: za gripo v Sloveniji letno zboli 60.000 ljudi, pri skoraj polovici pljučnih bolnikov, ki so jih leta 2000 sprejeli na Golniku, so odkrili pnevmokokno pljučnico. Pri 80-ih odstotkih vseh sprejetih pljučnih bolnikov v tem letu pa so ugotovili še druge kronične bolezni.
Prim. prof. dr. Wolfgang Popp z Inštituta za pljučne bolezni Wienerwald je povedal, da se pri osmih milijonih prebivalcev Avstrije proti gripi cepi milijon. Opažajo, da ta številka vsako leto naraste za 10 odstotkov, vse bolj pa se zavedajo pomembnosti gripe in pnevmokoka.
Predvsem nevarna je gripa za tiste s kroničnimi obolenji, saj lahko povzroči hude zaplete, tudi smrt. En odmerek cepiva zadostuje le za eno leto, virus gripe se namreč iz leta v leto spreminja.
Prim. Alenka Kraigher z Inštituta za varovanje zdravja pravi, da strokovnjaki po svetu sledijo temu spreminjanju in zato v cepivo vgradijo vse te novosti, ki jih virus prinaša. In ravno to je tisto pomembno, da z leti, ko se cepimo, nabiramo imunost proti podtipom virusa influence in s tem pridobivamo na imunosti proti virusu.
Zdravniki in strokovnjaki na splošno svetujejo cepljenje proti gripi vsem, proti pneumokokni pljučnici pa predvsem starejšim in tistim s kroničnimi obolenji. Primerno pa je cepljenje tudi za otroke s sladkorno boleznijo ali bronhialno astmo.
In čeprav se vsako leto za cepljenje odloča vedno več ljudi, se še vedno zdi, da so ljudje do cepiv in njihovih stranskih učinkov nezaupljivi. A znanost gre še naprej. V svetu že razvijajo cepiva proti boleznim, ki jih je na drugačen način težko obvladati. Tako se v nekaterih industrijah že hvalijo z dobrim cepivom proti virusu, ki največkrat povzroča prehlade. Že razvijajo tudi cepiva proti črevesnim nalezljivim boleznim in proti nekaterim rakavim obolenjem.
NENA KOPČAVAR GUČEK: S CEPLJENJEM PROTI GRIPI SE ZBOLEVNOST ZMANJŠA DO 70 ODSTOTKOV
Cepivo proti gripi in pneumokoku imamo, vendar ga pri nas veliko manj uporabljamo kot denimo v Združenih državah amerike ali v Evropi. Zakaj je temu tako?
Pravzaprav ne vemo. To zelo radi in pogosto raziskujemo in sprašujemo. V Ameriki se denimo cepi proti gripi več kot 30 odstotkov ljudi starejših od 65 let, pri nas pa se je po podatkih iz leta 1999 cepilo 7 odstotkov celotne populacije, od tega naj bi bil večji del nad 65 let. Od 158.000 distribuiranih cepiv je 100.000 cepiv bilo danih tem ljudem.
Po svetovnih raziskavah vsako leto zaradi gripe umre celo več ljudi kot za aidsem. Bi bilo to s pogostejšim cepljenjem možno spremeniti?
Definitivno. Statistike v ZDA kažejo, da so pri posamezni epidemiji izgubili od 15.000 do 200.000 življenj. Analize denimo kažejo, da se samo smrtnost v skupini nad 65 let pri tistih, ki se cepijo, zmanjša za 80 odstotkov, zbolevnost pa se zmanjša med 30 in 70 odstotki, če se cepite.
Kljub vsemu so ljudje še vedno dokaj nezaupljivi do cepljenja, marsikdo se pritožuje, da je kljub cepljenju zbolel. Kako si to razlagate?
To je definitivno eden od razlogov – splošna skepsa. Kadar smo anonimno z vprašalniki povprašali ljudi, ali jih je strah stranskih učinkov, ali je morda cena cepljenja previsoka, noben od teh odgovorov ni bilo signifikantno. Ljudje se ne cepijo, saj prevlada občutek, da se to njim ne more dogoditi. Gripa terja vsako leto med epidemijo veliko več življenj kot aids in da proti gripi imamo orožje, je žalostno, da ga ne uporabimo.
Kdo bi po vašem mnenju moral spodbujati ljudi k cepljenju? Je to osebni zdravnik, ali so bolj učinkovite velike oglaševalske akcije?
Raziskave v svetu so pokazale, da je najbolj učinkovit nasvet zdravstvenih delavcev, niti ni najbolj nujno, da je to izbrani splošni zdravnik. To ima pri ljudeh veliko večji učinek kot medijske akcije. Morda je pri nas napaka v tem, da tudi zdravniki nismo dovolj poučeni o cepljenju in zato ne motiviramo dovolj svojih pacientov.
