Po zadnjih podatkih republiškega zavoda za transfuzijsko medicino se jih je javilo že več kot 500 darovalcev, v prihodnjem tednu pa jih pričakujejo še več.
Kot poudarjajo pri republiškem Zavodu za transfuzijsko medicino, je zelo pomembno, da se vsak darovalec zaveda, da lahko svoj kostni mozeg daruje kateremkoli bolniku, kjerkoli na svetu. Darovalci ostanejo anonimni.
Pred odvzemom krvi za tipizacijo jih povabijo na predavanje, kjer dobijo vse potrebne informacije o postopku. Vsak darovalec izpolni zdravstveno anketo o svoji zdravstveni preteklosti. Potem podpiše pristopno izjavo in se pogovori z zdravnikom. Šele nato mu odvzamejo vzorec krvi za nadaljnjo tipizacijo. Potencialni darovalec kostnega mozga mora biti zdrav in star med 18 in 55 let.
Darovanje kostnega mozga po nesorodstvenih vezeh je izjemno pomembno, poudarjajo strokovnjaki, saj le 25-im odstotkom bolnikov najdejo darovalca med družinskimi člani. V Sloveniji so kostni mozeg, ki ga ni daroval sorodnik, prvič presadili leta 2002. Doslej so opravili sedem takšnih transplantacij. Zanimivo pa je, da največ ustreznih darovalcev za slovenske bolnike prihaja iz Nemčije.
Prim. Irena Bricl, dr. med.: Tipizacija je zelo zapleten in strokovno zahteven postopek
Mnogo očitkov je letelo na račun vašega zavoda, češ da darovalci prihajajo na odvzem krvi za tipizacijo, vi pa jih pošiljate na predavanja. Zakaj ne morejo krvi dati takoj?
Proces vključevanja morebitnih darovalcev kostnega mozga v register poteka po natančno določenih pravilih mednarodnega združenja registrov nesorodnih darovalcev kostnega mozga. In ta pravila zahtevajo, da mi opravimo tako imenovane predhodne izobraževalne sestanke, ki so zelo kratki, nato sledi izpolnjevanje zdravstvene ankete in po privolitvi vpisa v register mi odvzamemo mali vzorec krvi, približno sedem mililitrov, kar je izhodišče za tipizacijo.
Kri naj bi začeli jemati prihodnji teden. V kolikšnem času pa boste opravili tipizacijo krvi darovalcev?
Prihodnji teden so na vrsti prvi informativni sestanki, mi bomo nemudoma odvzeli vzorčke vsem, ki bodo privolili v vključitev v register. Sledila bodo še druga informativna predavanja po regijah, dogovorjeni smo že z mariborsko in izolsko regijo. In kot rečeno, bo tipizacija sledila nemudoma.
Zakaj so postopki tipizacije krvi zelo dolgotrajni? V Nemčiji jih menda opravijo v bistveno krajšem času.
Tipizacija antigenov hla zelo zapleten in strokovno zahteven postopek. Izredno pomembno je, da to tipizacijo opravljajo laboratoriji, ki so za to akreditirani s strani evropskega združenja za imunogenetiko. In naš laboratorij to akreditacijo ima.
Pa vendar, zakaj so postopki pri nas daljši kot v Nemčiji?
Postopki mislim da niso daljši. Trenutno pa imamo posebne razmere, saj se je javilo več kot 500 darovalcev. Ko smo pred tem vključevali ljudi v register, je to teklo bolj tekoče.
Koliko časa v povprečju traja iskanje primernega darovalca?
Po nam znanih podatkih mine od takrat, ko začnemo iskati darovalca v registru pa do uspešne operacije v povprečju osem mesecev. To so podatki iz svetovne literature in so popolnoma primerljivi z našimi podatki.
Kako poteka postopek potem, ko ugotovite, da je darovalec primeren oz. bi lahko ustrezal?
Ko ugotovimo, da ima bolnik ustreznega darovalca, je potrebna še bolj natančna tipizacija. Ko na podlagi teh testov ugotovimo, da sta darovalec in bolnik identična, sledi postopek transplantacije kostnega mozga.
Kako pa sploh poteka odvzem kostnega mozga. Ali je boleč?
Poznamo dva načina presaditve kostnega mozga. Prvi je klasičen, ki poteka v splošni ali lokalni anesteziji. Drugi, modernejši postopek pa je pridobitev krvotvornih matičnih celic iz vene oz. periferne krvi posameznega darovalca. V anesteziji darovalec ne čuti bolečine, lahko pa čuti bolečino na mestu vboda, ko se zbudi iz narkoze.
Obstajajo kakšna tveganja?
Tveganja so minimalna in so povezana predvsem z anestezijo.
