FIT 24UR

Ko izgubimo bližnjega ...

Ljubljana, 04. 10. 2008 19.03 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 1 min
Avtor
Sanja Macur
Komentarji
8

Pravila, kako žalovati, ni. Prva reakcija sta jok in žalost, mnogo jih ima težave s spanjem, nekateri pa iščejo uteho v hrani.


UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (8)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

vitamin-b
10. 10. 2008 00.30
Pa kaj ste taki sebičneži, da samo na sebe in svojo žalost gledate ?!? :< Kaj pa tisti ki nas je primoran zapustiti? Ni samo paf in tema, ampak nas še nekaj časa zaznava, nato pa se odpravi na dru... (da nebom iz teme). Kakorkoli, hočem povedati, da (vsekakor) moramo izkazati veliko veliko spoštovanja do tukaj preminulega, a ne (preveč) jokati oz. žalovati. Zakaj - s tem mu samo otežujemo njegov odhod... Pač, potrebno je na njega/njo narediti vtis spoštovanja in razumevanja. Amapk na tem svetu negativna čustva pravladujejo nad dobrimi... in še celo ti - ki bi jih morali spoštovati in potrebujejo nao pomoč ob tem trenutku - še celo ti so žrtev tega. Vsekakor je težko prenesti vse to, ampak najprej se pobrigajte za tistega in nato zase. Sicer pa sem sam že obupal nad vedenjem družbe in njeni zategli nerazgledanosti o življenju... nevem kaj vse vam je tolko pomembnejšega, da za to ne nejdete časa. Če se bo koga kaj prijelo, se bo, če ne pa se spet aman trudim... lp
Zakon1
08. 10. 2008 09.34
Drži celotno bistvo, ki se ga potegne iz komentarjev! Frosty pa je tudi zadel!!!
IcH92
05. 10. 2008 10.16
ja to je o to k se vsak človk boji..tud uni bogatejši se bojijo smrti ali pa smrti bližnega...ampak eno dejstvo p je da lažji ti pokopaš starša kot pa starši otroka..to pa je res
gospakatja
05. 10. 2008 08.19
joy- joy je pravilno povedal. žalosti so različne, pač odvisno od različnih faktorjev. moj sin je, ko sva z možem prišla domov s kakega pogreba , vedno vprašal , a je bila to mala žalost ali ta velika. mala žalost je bil starejši človek po dolgotrajni bolezni, ta velika pa je bila, ko je , recimo umrla mlada mamica. pa saj to je normalno! naravna je smrt staršev in ne otrok. naravna je smrt po bolezni in ne nesreča.takrat se bližnji imajo čas pripraviti na bližajočo izgubo, ki je, seveda, vseeno boleča, pa vendar si jo pričakoval. pa še nekaj sem opazila, ko sem sama žalovala. ljudje so raje prečkali cesto, kot da bi me srečali, ker niso vedeli, kako bi izrazili sožalje. se je kaj takega dogajalo še komu?
-.-krneki
05. 10. 2008 01.27
Nekaj podobnega pri meni juventus..
joy.joy
04. 10. 2008 23.15
žalovanje je ful odvisno od tega kolk je oseba stara, ko umre pa kako umre. Sej ko si star je to naravno, da umreš, ker nismo za zmiri, sam ko pa nekdo mlad umre pa še če je to iznenada je pa to ful težko. Ko mi je prababica umrla nism niti približno tolko žalovala kot lani, ko mi je v prometni nesreči umrl prjatu.
juventus
04. 10. 2008 21.21
Jaz osebno sem v dveh letih ,pokopal ,brata ,fotra staro mamo ,itd..........................
Frosty
04. 10. 2008 21.05
Ta članek ne potrebuje sarkazma, tako da, Tonček primi za balonček in odpeketaj...