Klinično pot zarišejo skupaj zdravniki, medicinske sestre in ostalo osebje, ki aktivno sodeluje pri zdravljenju. Ta natančno določa, kako bodo zdravili bolnike z posamezno boleznijo. S tem bo tudi negotovost bolnika manjša. »Nek napisan obrazec, ki bolniku pravzaprav pove, kaj se bo z njim dogajalo, torej katere diagnostične teste pričakuje, katera zdravila, kaj pričakuje od svojega bivanja v bolnišnici,« pravi Tanja Mate, dr. med., vodja projekta kliničnih poti na ministrstvu za zdravje.
Tako bo lahko tudi sam bolnik sodeloval pri svojem zdravljenju in se pozanimal, zakaj določene preiskave ali zdravil ni dobil. Po drugi strani pa se bo zdravstvena ekipa lažje osredotočila na sam postopek zdravljenja. Prve izkušnje kažejo, da se zaradi pripravljenih kliničnih poti skrajšajo ležalne dobe, da so manjši stroški za antibiotike, predvsem pa so bolj zadovoljni bolniki. »Vsak, ki bo v naslednjih dveh ali treh letih prišel v stik s slovenskim zdravstvenim sistemom, bo najprej vprašal: Ali imate klinične poti? Povedati hočem, da bodo navdušeni zdravniki sami spodbudili spremembe. Ali bo šlo to hitro ali počasi, pa je po mojem mnenju odvisno od kritičnosti posameznikov v slovenski družbi, bolnikov in njihovih svojcev,« meni Don Hindle, svetovalec na ministrstvu za zdravje.
S klinični potmi se bodo zmanjšale možnosti strokovnih napak, saj bodo postopki in načini zdravljenja natančno določeni.
