Pri vročinski kapi oziroma pregretosti telesa je bolnikova temperatura jedra zelo visoka, okrog 41 do 42 stopinj Celzija. Zato bolnika takoj umaknemo z visoke temperature in nudimo prvo pomoč.
"Prva pomoč je hlajenje, ki se običajno izvaja s hladnimi oziroma ledenimi oblogami na dimlje in pod pazduho. Druga stvar, ki zelo pripomore k hitrejšemu ohlajanju, pa je uporaba ventilatorja. Na ta način se telo hitro ohladi. Ohlajanje prenehamo pri temperaturi okrog 38 stopinj, ker sicer nastane možnost prehladitve," je povedal Andrej Bručan, predstojnik Internistične prve pomoči.
V vročini je nujno potrebno tudi pravočasno nadoknaditi izgubljeno tekočino. Če je v telesu premalo tekočine, je večja verjetnost, da se bo naše telo pregrelo. V vsakem primeru je treba takoj poiskati zdravniško pomoč. Zdravniki namreč poskrbijo tudi za nadomestek elektrolitov, kar je nujno potrebno pri pretiranem znojenju, ki se dogaja ob visoki zunanji temperaturi in obrambi organizma pred visoko temperaturo.
Poleg starejših in dojenčkov vročina pogosto ne prizanaša bolnikom s srčno-žilnimi obolenji. Vzročna povezava med vročino in srčnim infarktom ni zanesljiva in je težko dokazljiva. Drži pa, da je bitka s srčnim infarktom izgubljena ali dobljena v prvih urah:
"Potrebno je pravilno odreagirati, kar naj bi vedel vsak laik. Prepoznati je treba prvi znak infarkta, to je bolečina v prsih. Hitro mora potem reagirati tudi reševalna enota in potem bolnišnica, kjer odpremo, bodisi z zdravili ali na mehaničen način, prizadeto srčno arterijo," je povedal prof. dr. Marko Noč, predstojnik oddelka za intenzivno interno medicino Kliničnega centra v Ljubljani.
Srčni infarkt se pri bolnikih, ki so ga enkrat že prestali, lahko ponovi. Vzrok je v osnovni bolezni, koronarni aterosklerozi. Spodbudno pa je, da bolniki z upoštevanjem zdravniških navodil in rednim jemanjem zdravil sami vplivajo na verjetnost ponovitve infarkta.
