Avtorica: Nataša Repovž
Pri nas primerov ptičje gripe še ni bilo; najbliže Sloveniji je bil lanski pomladni izbruh na Nizozemskem. Preplah je po zagotovilih strokovnjakov pri nas povsem odveč.

Virusi ptičje gripe so načelno omejeni predvsem pri vrstah ptic, lahko pa preidejo tudi na sesalce, denimo prašiče in od tu na človeka. "Predvidevajo, da je prenos iz okužene perutnine na človeka po respiratorni poti, morda lahko tudi po fekalno-oralni poti, torej iz okužene vode, pa morebiti tudi iz okuženih produktov perutnine," pravi prof. dr. Tatjana Avšič, vodja laboratorija za zoonoze na Mikrobiološkem študiju.
Pri okužbi ljudi s ptičjo gripo gre navadno za tipične znake gripe s hudimi obolenji dihal in pogosto smrtnostjo, saj virus ljudem ni prilagojen. Spodbudno pa je, da se med ljudmi ne širi tako sunkovito kot virus človeške gripe. "Na srečo se je do zdaj pokazalo, da je vedno tako, kar pa še ne pomeni, da bo tudi naprej tako. Virusi se spreminjajo in lahko pride tudi do take spremembe, da se obdržijo vse tiste lastnosti, ki so na primer v Hongkongu povzročale visoko smrtnost. Lahko se pa virus dodatno tako spremeni, da bo njegova kužnost večja, da bo torej prenos dosti bolj uspešen. Takrat bi bila pa to katastrofa," je povedal prof. dr. Franc Strle, predstojnik infekcijske klinike.

Prvič se je med populacijo ptičja gripa pojavila leta 1997 v Hong Kongu, ko je zbolelo 18 ljudi, šest primerov je bilo smrtnih. Širjenje bolezni so takrat omejili z množičnim pokolom in karanteno perutnine. Podobno so ukrepali tudi lani na Nizozemskem. "Vsekakor je primerno, da se, tako kot je Nizozemska ukrepala v lanskem letu, ogrožene populacije preventivno zaščiti s protivirusnimi zdravili, ki jih imamo danes že na tržišču, in pa precepi čim večjo populacijo ljudi z uspešnim protivirusnim cepivom proti človeški gripi," še pravi Avšičeva.

Seveda je vprašanje, veliko vprašanje, če bodo na voljo takrat, ko bi jih zares rabili. Če bo to običajen potek gripe z novim virusom, pomeni, da bo naenkrat zbolelo veliko ljudi in bodo potrebe velikanske, pravi prof. Strle. A dokler obstajajo dokazi o prenosu ptičje gripe le od ptičev na ljudi in ne od človeka na človeka, je nevarnost minimalna. V nasprotnem primeru pa smo prav zaradi velikega števila potovanj in svetovnega prometa praktično ogroženi vsi.