Po pisanju britanske strokovne revije New Scientist je Davidu Winingerju in njegovim kolegom iz ameriškega podjetja Stemron iz Marylanda, ki se ukvarja z biotehnologijo, uspelo z nespolno celično delitvijo vzgojiti neoplojene jajčne celice do stopnje blastociste. Iz te embrionalne stopnje razvoja pa so nato znanstveniki lahko pridobili izvorne celice. Delitev neoplojenih jajčnih celic so znanstveniki sicer dosegli s kombinacijo električnih in kemičnih impulzov.
Doslej je znanstvenikom tovrsten poskus uspel samo z neoplojenimi celicami opic in miši. Naslednji korak znanstvenikov bo, da bodo poskušali tudi iz človeških izvornih celic ustvariti kulturo, ki se bo neomejeno delila in množila naprej. Zarodki sesalcev, ki so jih znanstveniki ustvarili s partenogenezo, sicer niso imeli potenciala, da bi se razvili v plod, ki bi bil sposoben samostojnega življenja. Pa tudi sicer naj bi kulturo celic lahko vzgojili le do stopnje manjšega tkiva. S tem bi odpadli tudi vsi etični pomisleki, da je z odvzemom zarodnih celic iz pravega, oplojenega zarodka uničeno človeško življenje.
Kot pojasnjuje Wininger, imajo partenogenetsko vzgojene izvorne celice določene prednosti pred kloniranimi. Delijo se iz celice, ki jo sestavljata identičen par "materinih" kromosomov, in ne iz običajne, oplojene jajčne celice, ki jo sestavljata "očetov" in "materin" del kromosomov. S tem se ustvarja manj variacij, kar je še posebej pomembno pri presaditvah organov, pri čemer pogosto prihaja do zavrnitve, če ni na voljo ustreznih organov.
Tako bi potencialno znanstveniki iz spolnih celic vsakega posameznika lahko vzgojili določene organe, ki bi jih ta posameznik potreboval za presaditev. Pomanjkljivost tega je morda le, da ženske v menopavzi nimajo več spolnih celic. Zato je ekipa znanstvenikov pod vodstvom Winingerja predlagala, da bi bilo morda v bodoče dobro razmisliti o vzpostavitvi obsežne banke s partenogenetsko vzgojenimi izvornimi celicami, da bi lahko pomagali tudi starejšim ljudem, ki nimajo več lastnih spolnih celic.
