Ker številni ponavljajoči se stresi slabijo imunski sistem, se poveča možost, da se v telesu neovirano razmnožujejo mikrobi, zlasti virusi, in pripomorejo tudi k nastanku raka. Zato je pomembno, da te škodljive in uničevalske občutke čim prej odpravimo. Stres sprožijo: strah, žalost, dolgotrajno nezadovoljstvo, pretiran duševni ali telesni napor, poškodba, bolezen, stradanje, mraz ali kakšna druga nevarnost, ki preži na naše telo ali dušo. Zdrav organizem ima toliko rezerve, da si lahko občasno privošči stres brez dolgoročnih posledic. Ponavljajoči se stresi pri človeku pa zavrejo številne normalne dejavnosti organizma (npr. prebavljanje hrane, spolne reakcije, socialno občutljivost). Vso razpoložljivo energijo usmerijo v delovanje, potrebno za preživetje: v borbo proti okužbi, celjenje obsežnih ran, poškodb itd. Zato delovanje organizma v stresu ni optimalno, ampak izrazito enostransko. Stres »okvari« tudi črevesno sluznico, zato črevesne bakterije laže prehajajo v kri in povzročajo tudi hude, smrtno nevarne okužbe, zlasti pri dojenčkih, starostnikih, kroničnih bolnikih, bolnikih z rakom itd. Posebej neugodna je kombinacija različnih stresov hkrati, npr. stradanje in telesni napor ali bolezen in pomanjkljiva prehrana.
Prav zato je pomembno, da se naučino stres opravljati. Kako? Vsak človek se tega loti po svoje. Nekdo se bo sprostil s pomočjo športa, drugi s »konjički«, tretji s poslušanjem glasbe, četrti ob klepetu s prijatelji itd. Bistvo je, da se sprosti, da se oddalji od uničujočih vrtincev ogroženosti.