V društvu Hospic nudijo pomoč osebam pri žalovanju, imajo pa tudi poseben program namenjen otrokom. Imenuje se "za Levjesrčne." Ana Vindiš iz društva Hospic je povedala, kako pomagajo otroku, ki se sreča s smrtjo ljubljene osebe.
Otroci so raziskovalci, radovedneži, neutrudni filozofi. Biti na voljo vsem njihovim vprašanjem ni lahko. Biti na voljo vsem njihovim čustvom v primeru izgube pa je še težje. Zato jim rečejo tudi "pozabljeni žalovalci", saj so otroci ob smrti bližnjih, žal, pogosto prepuščeni sami sebi, v dobri veri odraslih, da jih bodo s tem obvarovali in zaščitili.
Izkušnja z žalovanjem je za vsakega otroka drugačna
Nobena knjiga, članek ali terapevt ne morejo predvideti, na kaj bo otrok naletel na poti žalovanja. Po smrti drage osebe otroci pogosto dobijo veliko nasvetov – kaj naj čutijo, kako se naj vedejo in v kaj naj verjamejo. Veliko bolj pa pomaga nekdo, ki jih le posluša ali je ob njih.
Večina ljudi si prizadeva, da bi izgubo odložili, šli naprej, da bi čim prej opravili z žalovanjem. Še posebej otroci. Ko oseba umre, pusti neko praznino v življenju tistih, ki so ostali. Življenje ni nikoli enako. Otroci žalovanje doživljajo vedno znova. Z vsako novo razvojno stopnjo isto izgubo doživljajo na drugačen način. Tega ne smemo nikoli pozabiti.
Več o tem lahko preberete in si ogledate video na bibaleze.si.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.