Vsako leto umre 50 žensk

Začenja se evropski teden boja proti raku materničnega vratu, katerega namen je seznaniti ljudi o nevarnostih in posledicah okužbe s humanim papiloma virusom (HPV) kot povzročiteljem. S HPV se vsaj enkrat v življenju okuži okoli 60 odstotkov ljudi, torej gre za najbolj razširjeno spolno prenosljivo okužbo, opozarjajo v Društvu Kala.

Največkrat se rak pojavi pri ženskah, starih od 35 do 45 let, znamenja hujših predrakavih sprememb in zgodnjega raka materničnega vratu pa so redka in pogosto prikrita. Redne preventivne ginekološke preglede priporočajo tudi takrat, ko ženska nima ginekoloških težav. Ključni del pa je presejalni test PAP.

V Sloveniji strokovnjaki letno operirajo več kot 2300 pacientk s predrakavimi spremembami na materničnem vratu, odkrijejo približno 150 novih primerov raka materničnega vratu, še vedno pa okrog 50 žensk umre.

Resnosti bolezni se zavedajo tudi predsednik republike Danilo Türk, minister za zdravje Borut Miklavčič in evropski poslanec Lojze Peterle. Predsednik Türk in minister Miklavčič sta se s strokovnjaki, ki delujejo na področju boja proti raku, pogovarjala o izkušnjah pri izvajanju državnih programov ZORA, DORA in SVIT. Zavzeli so se za čim bolj sistematičen, racionalno organiziran in učinkovit pristop k preventivi.

Predsednik Türk je poudaril, da imamo v Sloveniji dobre zdravstvene ustanove, skupni učinek pa je odvisen tudi od tega, kako sami skrbimo za svoje zdravje, zato so presejalni programi in druge preventivne akcije vse bolj pomemben vidik javnega interesa. Do sedaj je opravil že dve kolonoskopiji (pregled debelega črevesa z endoskopom), ''kar je za nekoga pri starosti 56 let dobra bilanca''. Predvsem pa meni, da je rešitev v širši preventivni skrbi, ki vključuje zdravo prehrano, zdrav način življenja, veliko gibanja in tudi preventivne preglede. Poudaril je, da na presejalne programe in preventivo na splošno ne smemo gledati kot na strošek, saj na daljši rok predstavljajo velik finančni prihranek, poleg tega pa tudi prihranek pri kakovosti in produktivnosti življenja.

Slovenci imajo sicer izrazito pozitiven odnos do cepljenja. Glavni razlog, zakaj se odločajo za cepljenje, pa je predvsem preventiva, kažejo rezultati raziskave, opravljene med 16. in 26. septembrom lani na reprezentativnem vzorcu 1006 prebivalcev Slovenije. Na vprašanje, katero preventivno samoplačniško cepljenje se jim zdi najpomembnejše, je največ anketirancev (41 odstotkov) navedlo cepljenje proti klopnemu meningitisu, nadaljnjih 27 odstotkov pa cepljenje proti raku materničnega vratu.