Na ljubljanski medicinski fakulteti so pripravili tako prvi sestanek, na katerem se bodo lahko zainteresirani seznanili s celotnim postopkom darovanja kostnega mozga. Enak sestanek, kamor bodo povabili dosedanje interesente, bo v Ljubljani organiziran še v četrtek, naslednji teden pa bodo sledili še tovrstni sestanki na Štajerskem, Primorskem in Gorenjskem, so sporočili iz zavoda za transfuzijsko medicino. Udeležence omenjenih sestankov bodo informirali o vseh dejstvih v zvezi z darovanjem kostnega mozga, tiste, ki se bodo odločili za vključitev v register darovalcev Slovenija Donor, povezanega tudi z mednarodnimi registri, pa bodo nemudoma odvzeli vzorec krvi za tipizacijo tkiv. Glede cene osnovnega testiranja za tipizacijo tkiv, ki še ni določena in je predstavljala precejšen problem pri organizaciji darovanja, pa se bodo dogovorili z ministrstvom za zdravje. S tem naj bi se pričela razreševati problematika, na katero je opozorila znana flavtistka Irena Grafenauer, ki je izrazila nezadovoljstvo nad nedorečenostjo in počasnostjo postopkov, potrebnih za transplantacijo kostnega mozga.
V Sloveniji je bilo doslej opravljenih 233 transplantacij kostnega mozga, od tega pa jih je bilo sedem izvedenih s kostnim mozgom nesorodnih darovalcev, najdenih s pomočjo registra Slovenija Donor. Danes sicer obstajata dva načina odvzema kostnega mozga darovalcu. Pri klasičnem kirurškem odvzemu, se darovalcu v splošni ali lokalni anesteziji s posebno sterilno iglo iz medenične kosti na več mestih odvzame dva do tri odstotke rdečega kostnega mozga. Postopek traja eno do dve uri, iz bolnišnice pa je odpuščen drugi ali tretji dan. Darovalčev odvzeti kostni mozeg se v celoti obnovi v štirih do šestih tednih. Pri drugem načinu pa iz darovalčeve krvi, skozi iglo in sistem cevk speljane v poseben stroj, ločijo krvotvorne matične celice od preostanka krvi in jih zberejo v posebno vrečko. Postopek traja le nekaj ur, pred tem pa darovalec pod nadzorom zdravnika v ambulanti štiri do pet dni prejema injekcije zdravila, ki poveča število krvotvornih matičnih celic v krvi. Verjetnost, da najdejo primernega darovalca za opisana postopka je sicer precej majhna, na zavodu pa natančnejših ocen niso želeli dajati, saj je o tem glede na raznolikost tkivnih antigenov in njihovih kombinacij pri posamezniku možno le ugibati.