Vsaka mama ali oče želita svojega otroka kar najboljše, bolje rečeno, kar najbolj kakovostno vzgojiti: da bi bil dober človek, delaven, prijazen, samostojen in odgovoren. Pot, ki nas pripelje do tega cilja, je dolga in za marsikatere starše zapletena. Na njej se večkrat počutijo izgubljene in pretirano odgovorne za to, "kaj bo nastalo iz njihovega malčka".
Kako lahko usmerjamo otrokovo vedenje?
Najprej tako, da imamo otroka radi. Čutiti mora, da nam lahko zaupa, da lahko pride k nam po tolažbo in pomoč, ko jo potrebuje. Otrok hitro začuti, da v družini, v kateri živi, obstajajo pravila in vzorci ravnanj. Začuti, kdaj jih mora sprejemati, pa tudi, kdaj lahko meje prekorači (pravimo, da je razvajen) in kako se mora vesti, da mu bomo ugodili.
Otroka pri njegovem vedenju usmerjamo z jasnimi in preprostimi pravili. Morda je beseda pravilo nekoliko neprimerna in spominja na vojaško vzgojo ali pravila neke šole, internata, a dejansko življenja brez pravil v kateri koli družbi ni! Z njihovim upoštevanjem ali neupoštevanjem se spopadamo ves čas svojega življenja.
Upoštevanje pravil
Pravila ima tudi že zelo majhen otrok, na primer da ne sme prijemati pečice, da ne sme raztresati hrane po tleh, da kosilo pojemo skupaj za mizo, da cepetanje nima učinka na mamo in podobno. Število pravil stopnjujemo z leti, preveč pravil namreč lahko otroka zmede. Pomembno je, da smo pri upoštevanju in izvajanju pravil zares dosledni. Kadar imamo pravilo, da prijatelja nikoli ne udarimo, ampak se poskušamo ob sporih pogovoriti, je naša dolžnost, da se ustrezno odzovemo in ne dovolimo, da se to dogaja. Otroka ne opravičujmo, češ, danes je bil slabe volje, pa se je zgodilo, nikakor tudi ne pogledamo stran, kot da tega nismo videli. Neupoštevanje pravila, ki je že uveljavljeno, nas bo stalo kup dodatnih naporov, da bomo znova vzpostavili red.
Pravila je treba otroku ustrezno razložiti, ker jih sicer ne bo upošteval. Pri malčku do dveh let, kjer je razgovor in skupno določanje pravil nemogoče, vladajo pravila že od rojstva in so vezana predvsem na njegovo varnost, življenjski ritem in telesne potrebe. Takšno pravilo je, da malček vedno počiva v svoji posteljici in ne na tleh; da čeveljčke vedno sezuje v predsobi in ne hodi z njimi povsod po stanovanju; da je duda samo za spanje; da po kopanju ne teka napol oblečen po stanovanju, ampak se v kopalnem plaščku usede, popije kakav in se umiri.
Več si preberite na bibaleze.si
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.