Raziskovalci so skušali ugotoviti, če je virus HIV prisoten v limfnem tkivu (okrog vratu, pazduhe in želodca), saj je ta povezan z žilami, ki omogočajo prehod imunskim celicam in limfni tekočini po telesu. Virusa včasih ni mogoče zaznati v krvi, saj se je skrije med imunske celice in čaka na morebitno neučinkovitost terapije, potem pa zopet udari na plan.
S posebimi kemikalijami, ki jih injicirajo v bolnikovo telo, in nato tomografijo, odkrivajo predele, ki so najbolj (ne)aktivni. Ugotovili so, da je aktivnost različnih tkiv odvisna od trajanja infekcije – virus pri pred kratkim obolelih bolnikih je komajda aktiven, z daljšanjem dobe inkubacije virusa, pa je aktivnost vedno večja, področje infekcije pa se iz predela glave širi proti želodcu.
Znanstveniki verjamejo, da bi se z odkrivanjem in uničevanjem obolelih tkiv z operacijo ali radioterapijo, bolezen lahko omejila. Čeprav z novo vrsto tomografije ni mogoče odkriti vseh skritih virusov, pa je z odstranjevanjem glavnih obolelih tkivnih vozlov, ponovno aktiviranje virusa mogoče preprečiti za več mesecev ali let.
