Gre za široko zasnovano medijsko kampanjo, ki opozarja, da so problemi, povezani z drogami, globalni, njihovo reševanje pa naša skupna naloga in odgovornost. Namen kampanje je opozoriti na pomen in učinkovitost zdravljenja na ravni pomoči potrebnega posameznika, pa tudi širše skupnosti. Hkrati pa želi s prikazom možnosti za pozitivno prihodnost posameznikov, ki so se uspešno zdravili in živijo ustvarjalno življenje, zmanjšati zaznamovanost uporabnikov drog.
Po oceni ZN je na svetu trenutno 185 milijonov uporabnikov prepovedanih drog. Največ, 147 milijonov, je uživalcev kanabisa, 33 milijonov jih uživa amfetamine, 13 milijonov kokain, 7 milijonov ecstasy, 13 milijonov opiate, od tega 9 milijonov heroin. V zadnjih letih se je sicer najbolj povečala uporaba sintetičnih drog, ki pa se je v Evropi in ZDA v zadnjem času stabilizirala. Uporaba drog v svetu je sicer tesno povezana z revščino, eden najpomembnejših elementov boja proti drogam je tako boj proti revščini. Droge so povezane tudi z okužbami z virusom HIV; z njim je trenutno okuženih 3,2 milijona otrok po vsem svetu. Tudi vzhodna Evropa, predvsem države nekdanje Sovjetske zveze, je v tem trenutku na robu ene najhujših epidemij infekcij z virusom HIV.
V Sloveniji več uživalcev drog med učenci
Po podatkih informacijske enote za prepovedane droge pri Inštitutu RS za varovanje zdravja (IVZ) je bilo lani v Sloveniji evidentiranih 2860 uživalcev drog, ki so iskali pomoč v 17 centrih za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog. Od tega so 504 osebe pomoč iskale prvič, 2356 oseb pa je pomoč iskalo že prej. Povprečna starost vseh obravnavanih je bila 26 let, najmlajša oseba, vključena v program pomoči, je bila stara 13 let, najstarejša pa 54 let. Večina oziroma 76 odstotkov iskalcev pomoči je bilo moškega spola. Skoraj četrtina vseh evidentiranih se še šola. Povprečna starost vseh evidentiranih ob prvi uporabi katerekoli prepovedane droge je bila 16 let, najmlajša oseba pa je bila ob prvi uporabi droge stara osem let. Število vseh evidentiranih v programu se je leta 2003 v primerjavi z letom prej povečalo. Večji je tudi delež uživalcev drog brez zaposlitve ter delež uživalcev drog v skupini učencev, dijakov in študentov. Delež redno zaposlenih je nižji kot leta 2002 in znaša le 20 odstotkov.
Dobrih 90 odstotkov vseh evidentiranih uživalcev prepovedanih drog je lani najpogosteje iskalo pomoč v centrih zaradi težav s heroinom, manjši delež pa zaradi težav s kanabisom, kokainom in drugimi poživili. Skoraj 70 odstotkov evidentiranih je uživalo več drog hkrati. Kot dodatno drogo so najpogosteje uživali heroin, kanabis, vsak tretji je užival kokain, prisotna pa so bila tudi pomirjevala in alkohol.
Trend uporabnikov prepovedanih drog, ki so si kadar koli v življenju intravenozno vbrizgali prepovedano drogo, upada (leta 1996 87,3 odstotka, leta 2001 pa 77,22 odstotka). Trend oseb, ki so si vbrizgavale drogo v zadnjem mesecu pred vstopom v obravnavo, niha (69,8 odstotka leta 1996, 42 odstotkov leta 2001). Delež oseb, ki so si intravenozno vbrizgavale prepovedano drogo, je sicer visok, a ne narašča. Za uporabo drog v Sloveniji je sicer značilno, da se povečuje delež mladih, ki eksperimentirajo z drogami, a še vedno prevladujejo tisti, ki drog niso še nikoli uporabljali. Največ informacij o drogah mladi dobijo prek prijateljev in nevladnih organizacij, najmanj pa zaupajo učiteljem in staršem.
Število okužb z virusom HIV je med uporabniki prepovedanih drog v Sloveniji nizko. Od leta 1996 do leta 2001 je razširjenost HIV med uporabniki prepovedanih drog, ki so bili obravnavani v centrih, nižja od enega odstotka. Med letoma 1996 in 2001 pa se je virus hepatitisa B v Sloveniji gibal med 2,6 in 6,6 odstotka. Razširjenost tega virusa med intravenoznimi uživalci drog se je v tem obdobju gibala med nič in 3,8 odstotka. Razširjenost hepatitisa C pa se je v tem času gibala med 20,1 in 30,1 odstotka. Ta virus je prizadel predvsem dolgotrajne intravenozne uživalce, medtem ko je bil delež okuženih, ki so si mamilo vbrizgavali manj kot dve leti, precej manjši.
Leta 2001 je zaradi drog (in tudi nekaterih zdravil) umrlo 42 ljudi, kar je 15 več kot leta 2000. Med njimi je bilo 36 moških in šest žensk. Pri moških je bila povprečna starost ob smrti 34,3 leta, pri ženskah pa 32 let. Po ožji definiciji, v skladu s priporočili in metodologijo EMCDDA, pa je v Sloveniji leta 2001 zaradi prepovedanih drog umrlo 27 ljudi, od tega 26 moških in ena ženska. Povprečna starost ob smrti je bila 23,5 leta.
Letos je v Sloveniji začel veljati nacionalni program na področju drog, ki bo veljal do leta 2009. Osnovni cilji programa so zmanjšati škodo, ki nastaja zaradi uporabe drog, predvsem med mladostniki, ter vzpostaviti učinkovite in kakovostne programe preprečevanja odvisnosti, zdravljenja in socialne obravnave odvisnosti od drog. Program temelji na stališču dekriminalizacije uporabnikov drog in med drugim opredeljuje dejavnosti na področju zmanjševanja povpraševanja po drogah in njihove ponudbe ter daje poudarek ukrepom na področju novih sintetičnih drog.
