Borut Pahor pa je danes izjavil, da je njegova odločitev o zavrnitvi referenduma ustrezala tedanjemu pravnemu redu v parlamentu. Pahor bo tako jutri ali najkasneje v treh dneh razpisal enomesečni rok v katerem morajo pobudniki zbrati vsaj 40.000 podpisov za podporo referendumski pobudi. Brez podpore političnih strank in sredi poletja jim bo to težko uspelo, vendar jim vzbuja upanje izjava predstavnikov Svobodnih sindikatov, ki pravijo, da bodo v zbiranje podpisov vložili vse svoje moči.
Premier Janez Drnovšek je po objavi odločitve ustavnega sodišča sicer izrazil upanje, da se Slovenci o zapiranju PCP ne bodo odločali na naknadnem referendumu, čeprav ta možnost obstaja. "Upam, da bodo ljudje razumeli, da za to ne obstaja nacionalni interes," je poudaril. Če pa bo prišlo do referenduma, bo po besedah Drnovška treba soočiti argumente: pojasniti bo treba, da zaprtje PCP nima takih posledic, da bi jih morali na referendumu preprečiti, je pa po drugi strani povezano s članstvom v EU, ki se bliža. Referendum bi namreč po mnenju premiera predstavljal "novo oviro na poti v EU", teh pa je že precej.
Po besedah Drnovška v pogajanjih z EU prihajajo na vrsto zanimiva poglavja, med njimi tudi prost pretok oseb. Tu je Slovenija že predstavila argumente, da je predlog petnajsterice o prehodnih obdobjih zanjo neprimeren, in pogajanja namerava nadaljevati. Videli bomo, kako se bo končala pogajanja o tem poglavju z drugimi kandidatkami in morda bo unija na koncu, ko bo ostala samo še Slovenija, kljub vsemu spremenila stališče do Slovenije. "Ne mislimo popuščati, gre za to, da čimveč iztržimo," je poudaril premier. Če bomo dobili več pri strukturnih ali kmetijskih skladih, bomo verjetno tudi pri poglavju o delovni sili sprejeli prehodna obdobja, je pojasnil.
Po že omenjenem zakonu o preoblikovanju prostocarinskih prodajaln na cestnih mejnih prehodih z državami članicami EU bi morali omenjene trgovine preoblikovati v "navadne" z začetkom letošnjega junija. Vendar je ustavno sodišče na pobudo Nove stranke 28. maja sprejelo odločitev, da zadrži izvajanje spornega zakona do svoje dokončne odločitve. Nova stranka je sicer v omenjeni pobudi za presojo ustavnosti oporekala odločitvi predsednika DZ Pahorja, ki je konec februarja zavrnil pobudo stranke za razpis referenduma o zakonu o preoblikovanju PCP zaradi domnevne zamude sedemdnevnega roka po sprejetju zakona, v katerem bi bilo po njegovi razlagi treba vložiti referendumsko pobudo. V nasprotju s tem pa bi bilo po prepričanju Nove stranke treba omenjeni rok podaljšati, saj je na zakon o preoblikovanju PCP vložil odložilni veto državni svet in naj bi bil tako zakon dejansko sprejet šele ob ponovnem odločanju v državnem zboru.
Ustavno sodišče je tako sklenilo, da zakon ni bil razglašen in objavljen v skladu z ustavo, zato ni začel veljati in se ne sme uporabljati. Sodniki so razveljavili tudi oba člena poslovnika DZ, na podlagi katerih je bila referendumska pobuda Nove stranke zavrnjena.
Vlada mora tako znova predlagati zakon v parlamentarno proceduro, DZ bo o zakonu moral odločati, po sprejemu pa lahko, upoštevaje vztrajnost Nove stranke, pričakujemo pobudo za zbiranje 40.000 podpisov za razpis zakonodajnega referenduma. Postopek se bo tako najverjetneje zavlekel še vsaj tri mesece, kar pomeni, da bodo brezcarinske prodajalne lahko preoblikovali ali zaprli najprej jeseni, po vsej verjetnosti pa šele ob koncu letošnjega leta.