Pristojne mestne službe so spomenik s Ciril Metodovega trga odstranile leta 1991, in sicer na pobudo slovenskih krščanskih demokratov. Cerkev je bila prepričana, da ga nikoli več ne bodo postavili nazaj in je bila zato "še toliko bolj presenečena", ko je izvedela, da ga namerava ljubljanska županja na staro mesto vrniti 8. marca letos. Republiški restavratorski center je namreč oktobra lani mestno oblast obvestil, da je spomenik popravljen. Spremenjen je bil položaj roke ter odstranjen sporni napis. Kljub temu Cerkev odločno nasprotuje vnovični postavitvi, pri čemer je po besedah predstavnikov ljubljanske nadškofije ne moti vsebina spomenika, temveč predviden kraj, kjer naj bi ta stal. "Kdor zagovarja vrnitev sramotilnega stebra na staro mesto, mora vedeti, da s tem zagovarja tudi krivice, ki so se v imenu komunizma skoraj 40 let dogajale Cerkvi," je opozoril Gril. Pri tem je še dodal, da ne nasprotujejo morebitni postavitvi obnovljenega spomenika na drugo primerno mesto in so se o tem vedno pripravljeni pogovarjati s pristojnimi na mestni občini Ljubljana.
Stolni župnik Peter Zakrajšek je dejal, da je že več kot 1500 ljudi s svojimi podpisi izrazilo podporo trajni odstranitvi spomenika. Protesti v znamenje nestrinjanja s ponovno postavitvijo se bodo po potrebi tudi nadaljevali, je napovedal, saj bi vnovična postavitev sramotilnega stebra pomenila ponovno odpiranje še nezaceljenih ran in spomina.
Sicer pa je ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode nasprotovanje ponovni postavitvi, katere pobudnica je Danica Simšič, izrazil v pismu predsedniku vlade Janezu Drnovšku, apostolski nuncij Edmond Farhat v pismu predsedniku države Milanu Kučanu, upokojeni ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar pa je pisal ljubljanski županji Viktoriji Potočnik in napovedal, da se bo v primeru ponovne postavitve spomenika odrekel nazivu častnega meščana. Po besedah generalnega vikarja naj bi se premier Drnovšek odzval na omenjeno Rodetovo pismo - v pismu predsedniku države naj bi tako med drugim zapisal, da ponovna postavitev spomenika ne bi prispevala k spravi, temveč bi bil učinek nasproten, tj. spodbujanje nestrpnosti.
Sramotilni steber je bil na Ciril Metodovem trgu postavljen v spomin na demonstracije žensk, ki so leta 1943 pred ljubljansko stolnico zahtevale boljše razmere za svojce v zaporih ter izpustitev zapornikov. V Ljubljani so hkrati s spomenikom pred stolnico postavili še tri spominska obeležja, ki še stojijo pred zapori v sodni palači, v vladni palači ter v parku Zvezda.
Ljubljanska županja Viktorija Potočnik je v izjavi za javnost zanikala današnje navedbe predstavnikov ljubljanske nadškofije, da ni pokazala pripravljenosti za pogovor s Cerkvijo glede postavitve spomenika medvojnim ženskim demonstracijam pred ljubljansko stolnico. Obenem je izrazila presenečenje, ker jo je o sporni postavitvi obvestil samo častni meščan in upokojeni ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar. Županja je zato Šuštarju kot tudi ljubljanskemu nadškofu in metropolitu Francu Rodetu in apostolskemu nunciju Edmondu Farhatu pisno pojasnila kronologijo postopkov restavriranja spomenika in jih povabila na srečanje, če jim pisne informacije ne bodo zadostovale.
Potočnikovo presenečajo tudi izjave direktorja Restavratorskega centra Josipa Korošca, v katerih napoveduje sklic komisij za ponovno postavitev spomenika na neko drugo lokacijo. Korošec po mnenju ljubljanske županje ni pooblaščen za posredovanje informacij v zvezi z lokacijo spomenika. Mestna občina Ljubljana (MOL) ima namreč pravnomočno lokacijsko dovoljenje za njegovo postavitev, Restavratorski center pa je bil s strani MOL po pogodbi pooblaščen za njegovo restavriranje po strokovnih navodilih. V izjavi Potočnikova še piše, da Restavratorski center občine ni obvestil o drugačnih zgodovinskih dejstvih, ki bi narekovali premislek o spremembi lokacije spomenika.
