Aleš, pogrešate kaj reprezentanco?
Zagotovo. Deset let sem bil v slovenski reprezentanci, dobro se še spominjam začetkov. Lahko rečem, da je reprezentanca pred uspehi prehodila dolgo in težko pot.
Slovenija se je na Cipru po vodstvu z 2:0 na koncu morala zadovoljiti z remijem.
To je bila čudna tekma. Prvi polčas je Slovenija prevladovala na igrišču, prikazala zelo dobro, kombinatorno igro, tako da sem bil kar prijetno presenečen. V drugem polčasu je naša reprezentanca padla in prejela dva gola. Ampak ta rezultat ne more spremeniti celotne slike iz teh kvalifikacij. Fantje so dosegli cilj, ki so si ga zadali pred začetkom kvalifikacij. Mislim, da lahko z optimizmom zremo naprej.
Selektor Prašnikar je večkrat poudaril, da je bilo potrebno vložiti veliko truda pri gradnji te, recimo ji, nove reprezentance; tudi zaradi dogodkov na svetovnem prvenstvu.
Gotovo. Veliko reprezentantov se je po svetovnem prvenstvu poslovilo. Selektor Prašnikar je moral uvajati mlade nogometaše, to je zmeraj dvorezen meč. Na srečo je ta menjava generacij dobro uspela. Mlajši igralci so ob podpori izkušenejših prikazali igre, ki so nas, upam, vse skupaj zadovoljile.
V naši izbrani vrsti je tudi vse več novih obrazov iz slovenske lige.
To je samo dokaz več, da se v Sloveniji dobro dela. Vsi, ki smo v naših karierah zaigrali v tujini, smo se osnov naučili v Sloveniji. Pri nas se lahko mlad igralec veliko nauči, seveda pa so takorekoč neprecenljive izkušnje iz tujine. Sicer pa moramo vložiti čimveč truda, da bo naša liga še boljša.
Se pa tudi Bojan Prašnikar srečuje z dejstvom, da nekateri reprezentanti v tujini ne igrajo.
To je zmeraj predstavljalo težavo, mislim, da bo tako tudi v prihodnje. Na srečo do zdaj to ni puščalo posledic. Slovenija pač ima določen krog igralcev, ki kandidirajo za reprezentanco. Ne moremo se ozirati na to, da nekateri v tujih klubih ne igrajo. Na koncu zmeraj prevlada kvaliteta.
Sami ste dejali, da zaenkrat to “neigranje” ni pustilo posledic.
Vedeti morate, da je reprezentanca vrh vsega. V tujini pač igraš za klub. Ko prideš domov, je seveda drugače. Če v reprezentanci vlada dobro vzdušje, res daš vse od sebe. Menim, da Slovenija v zadnjih petih letih na pomembnih tekmah ni razočarala.
Selektor Prašnikar se pred reprezentančnimi dvoboji zavzema za dolge priprave.
V tem vidim dobre stvari. Igralci se družijo, skupaj opravijo kakšen dodaten trening. Reprezentanca sicer ima jedro, ki je že dolgo skupaj. Tudi zato me ni strah dodatnih kvalifikacij. Večina reprezentantov je sodelovala pri prejšnjih podvigih, uvrstitvah na evropsko in svetovno prvenstvo. Z motivacijo in željo v slovenski reprezentanci nikoli nismo imeli težav. V dodatnih kvalifikacijah za nastop na EURU 2004 se z nasprotnikom ne smemo pretirano obremenjevati. Dvoboja je treba odigrati maksimalno angažirano, borbeno. Tudi če se ne bomo uvrstili na EURO 2004, moramo ponosno stati za našimi fanti.
Termina dodatnih kvalifikacij sta 15. In 19. November. Lahko računamo tudi na pomoč vremena?
Slovenija je vedno dobro igrala na težkih igriščih. Novembra potrebujemo dobro formo in tudi nekaj sreče. Znanje imamo, željo pravtako, upam na najboljše.
Na koncu še vprašanje o vašem novem klubu, o Mariboru. Kako se počutite v vijoličastem dresu?
Po enajstih letih sem se vrnil na slovenska igrišča. Kar zadeva infrastrukturo, se na žalost ni veliko spremenilo. Moram pa poudariti, čeprav se vsi ne strinjajo, da je domača liga postala kvalitetno tekmovanje.
