Španski dirkač Fernando Alonso je na dirki za VN Brazilije v Sao Paulu postal svetovni prvak formule 1 za sezono 2005. Po 17. dirki sezone, na kateri je voznik Renaulta osvojil tretje mesto, ima v skupnem seštevku dve dirki pred koncem 23 točk prednosti pred edinim tekmecem v boju za naslov, Fincem Kimijem Raikkoenenom (McLaren-Mercedes), ki je bil v Braziliji drugi, zmagal pa je njegov moštveni sotekmovalec Kolumbijec Juan Pablo Montoya.
Čeprav sta do konca sezone še dve dirki, je formula 1 z Brazilijo pravzaprav potegnila zastor nad letom 2005. Fernandu Alonsu je uspelo to, kar so vsi pričakovali, saj je imel pred zasledovalci toliko prednosti, da bi zares neverjeten nesrečen scenarij še lahko preprečil največji uspeh v karieri.
V taboru McLaren-Mercedesa so se zavedali, da imajo zelo malo možnosti. Kajti Španec je potreboval samo eno tretje mesto in nikakršna moštvena taktika srebrnih tega ne bi mogla preprečiti. Na kvalifikacijah je za nameček Španec še dosegel najboljši startni položaj in že tako težka naloga je postala skorajda nemogoča.
Potem ko se je na dirki po varnostnem avtomobilu v prvih krogih izoblikoval vrstni red Juan Pablo Montoya, Kimi Raikkoenen in Fernando Alonso, in je bilo očitno, da bo Španec pametno le zadrževal svojo uvrstitev, se pri McLarnu niso niti spuščali v avanture z menjavo v vodstvu in so Kolumbijcu dovolili, da pred skorajda svojimi navijači doseže tretjo zmago v sezoni.
Vse oči pa so bile po dirki uprte v Fernanda Alonsa, ki je pri komaj 24 letih in slabih dveh mesecih vrgel s prestola dosedanjega vladarja formule 1 Michaela Schumacherja. "Zdaj sem najmlajši prvak formule 1. Ta cilj je izpolnjen, treba bo poiskati nove izzive. Težko je zdaj reči karkoli, toda to je zelo pomembno. Zame, za prijatelje, družino, za mojo državo," je po velikem uspehu razmišljal španski junak.
"Zasluži si to zmago. Mi bomo spet poskušali naslednje leto," je bil vdan v usodo Kimi Raikkoenen. Finec je sredi dirke za kratko prevzel vodstvo, ko je bil Kolumbijec v boksih, vendar z Alonsom ves čas za hrbtom ni bilo prave priložnosti, da bi še ohranil teoretične možnosti v boju za naslov. Michael Schumacher je po petih zaporednih naslovih svetovnega prvaka v sezoni, ki jo bodo pri Ferrariju hitro pozabili, moral posloviti s četrtim mestom.
_________________________________________________
Izidi (305,909 km, 71 krogov):
1. Juan Pablo Montoya (Kol/McLaren-Mercedes) 1:29:20,574 (povp. hitrost: 205,439 km/h)
2. Kimi Raikkoenen (Fin/McLaren-Mercedes) + 2,527
3. Fernando Alonso (Špa/Renault) 24,840
4. Michael Schumacher (Nem/Ferrari) 35,668
5. Giancarlo Fisichella (Ita/Renault) 40,218
6. Rubens Barrichello (Bra/Ferrari) 1:09,173
7. Jenson Button (VBr/BAR-Honda) 1 krog
8. Ralf Schumacher (Nem/Toyota) 1 krog
9. Christian Klien (Avt/Red Bull - Cosworth) 1 krog
10. Takuma Sato (Jap/BAR-Honda) 1 krog
11. Felipe Massa (Bra/Sauber-Petronas) 1 krog
12. Jacques Villeneuve (Kan/Sauber-Petronas) 1 krog
13. Jarno Trulli (Ita/Toyota) 2 krog
14. Christijan Albers (Niz/Minardi-Cosworth) 2 krog
15. Narain Karthikeyan (Ind/Jordan-Toyota) 3 krog
SP skupno (17):
- dirkači:
1. Fernando Alonso (Špa) 117
----------------------------------
2. Kimi Raikkoenen (Fin) 94
3. Juan Pablo Montoya (Kol) 60
4. Michael Schumacher (Nem) 60
5. Giancarlo Fisichella (Ita) 45
6. Jarno Trulli (Ita) 43
7. Rubens Barrichello (Bra) 38
8. Ralf Schumacher (Nem) 38
9. Jenson Button (VBr) 32
10. Mark Webber (Avs) 29
11. Nick Heidfeld (Nem) 28
12. David Coulthard (VBr) 21
13. Jacques Villeneuve (Kan) 9
14. Felipe Massa (Bra) 8
15. Tiago Monteiro (Por) 7
16. Alexander Wurz (Avt) 6
17. Narain Karthikeyan (Ind) 5
18. Christian Klien (Avt) 5
19. Christijan Albers (Niz) 4
20. Pedro de la Rosa (Špa) 4
21. Patrick Friesacher (Avt) 3
22. Antonio Pizzonia (Bra) 2
23. Takuma Sato (Jap) 1
24. Vitantonio Liuzzi (Ita) 1
- konstruktorji:
1. McLaren-Mercedes 164
2. Renault 162
3. Ferrari 98
4. Toyota 81
5. Williams-BMW 59
6. BAR-Honda 33
7. Red Bull-Cosworth 27
8. Sauber-Petronas 17
9. Jordan-Toyota 12
10. Minardi-Cosworth 7
