"V zadnjih šestih tednih sem zelo garal za to svetovno prvenstvo, zdaj pa se mi je trdo delo več kot poplačalo. Zjutraj sem bil dobro razpoložen, zato sem si želel boja za odličje ali pa vsaj za mesto med najboljšimi desetimi. Zelo pomemben dejavnik za moj uspeh so bile tudi odlično pripravljene smuči. Veerpalu je sicer pobegnil, vendar sem hitro pospešil tudi sam. Sam pri sebi sem razmišljal, da če mi pobegne, potem je pač najboljši. Toda ko smo ga ujeli, sem se v glavi že začel pripravljati na ciljni šprint," je bil po tekmi uspeha vesel Alsgaard, ki se je zmage veselil že pred štirimi leti v Ramsauu ter na olimpijskih igrah v domačem Lilehammerju in Naganu, letos pa mu v svetovnem pokalu, kjer se je le enkrat uvrstil v petnajsterico, ni šlo vse po načrtih. Zadovoljna sta bila tudi ostala dva dobitnika odličij. Za Auklanda je to sploh prvi večji uspeh, saj je bila doslej njegova najboljša uvrstitev na večjih tekmah lansko četrto mesto na 15 km klasično v olimpijskem Soldier Hollowu, v tej sezoni pa je zmagal v Cogneju ter bil drugi v estonskem Otepaeaeju in sicer na enaki preizkušnji, kot je bila tokratna v dolini Fiemme. Razlogov za veselje je bilo tako kar precej: "Na vrhu zadnjega vzpona smo bili štirje in zavedal sem se, da bo šprint še kako dolg in naporen. Poskušal sem se držati Thomasa in to mi je pomagalo pri uspehu, njega pa nisem mogel premagati, ker je bil za nas premočan." Estil je med vsemi tremi dobitniki medalj letos v svetovnem pokalu pokazal najbolj stabilno formo. V Cogneju si je prav on v šprintu delil zmago z Auklandom, na stopničkah pa je stal tudi na zadnjih dveh tekmah v Oberhofu in Asiagu. "Nekaj časa sem bil celo prvi, a sem se zavedal, da bom svoje mesto v šprintu težko obdržal. Nisem želel vsega tvegati, zato sem se raje pripravil na peklenske zadnje metre. Petdeset metrov pred ciljem sem bil že povsem izmučen, rok skoraj nisem več čutil, vseeno pa sem vesel bronaste medalje, še posebej pa dejstva, da mi je končno uspelo premagati Veerpaluja," je sedmi sili povedal tekač, ki je na tekmi branil drugo mesto na 30 km iz Lahtija, dvakrat pa je bil tudi olimpijski podprvak v Salt Lake Cityju.
Slovenske barve je tokrat branil le Vasja Rupnik. Specialist za klasično tehniko je po 29. mestu v Otepaeaeju pričakoval vsaj uvrstitev v trideseterico, vendar se mu tokrat ni izšlo. Na začetku je sicer skušal napasti, saj je bil po dveh kilometrih 28., a je že po prvem krogu padel na 48. mesto ter bil nato ves čas na robu petdeseterice, kjer je na koncu s skoraj sedmimi minutami in pol zaostanka tekmo tudi sklenil. "Velikih razlogov za zadovoljstvo po tem dosežku zagotovo ne morem imeti. Enostavno nisem prišel do pravega tekmovalnega ritma. Pred štartom sem se dobro počutil, nato pa mi ni šlo od nog. Proga je zelo težka, še posebej za klasično tehniko, saj je precej "škarjic", ki mi ne ležijo in mi poberejo precej moči," je po prihodu v cilj povedal 25-letni Logatčan, ki je lani zaradi težav s poškodbami ostal tudi brez olimpijskega nastopa, na tem SP pa načrtuje še nastopa na 15 km klasično in na zasledovalni tekmi. Z njegovim izidom je bil nezadovoljen tudi koordinator slovenske vrste Marko Gracer: "Pričakovali smo nekaj več, vsaj uvrstitev okoli 30. mesta. Morda je Vasja nekoliko prehitro začel, vem pa, da je imel na tej progi težave že na lanski tekmi za svetovni pokal. S trenerjem Robertom Slabanjo bosta zagotovo naredila analizo in skušala ugotoviti, kje je naredil napako, da bi na naslednji tekmi lahko dosegel kaj več."
