Prestavil meje mogočega: Moja žena in otroci, vesel sem, da so prišli in bili priča zgodovini

Olimpijski prvak in svetovni rekorder, Kenijec Eliud Kipchoge, je imel na dunajskem maratonu na voljo kar 41 narekovalcev ritma, ki so se neprestano izmenjavali. Njihova osrednja naloga je bila, da Afričan vsak posamični kilometer preteče pod mejo 2:50 minute, kar mu je uspelo. Kipchoge po doseženem mejniku ni kazal prav nobenih znakov utrujenosti. Na prvo vprašanje je odgovoril, da se počuti dobro. Časomer na koncu je pokazal čas, zgodovinski mejnik, s katerim je Kipchoge dokazal, da lahko človek preteče razdaljo 42 kilometrov v eni uri, 59 minutah, 40 sekundah in dveh stotinkah.

"Sem prvi človek. Želim navdihniti veliko ljudi, da kot ljudje nismo omejeni z ničimer," je o svojem dosežku razmišljal Kipchoge. "Ta svet lahko naredimo lep in miren. Moja žena in trije otroci, vesel sem, da so prišli in bili priča zgodovini," Kipchoge ni bil prav nič utrujen, ko je le nekaj minut po uspehu dajal medijsko izjavo.

Projekt INEOS 1:59 je imel izjemno sponzorsko podporo družb Ineos, za katero je britanski milijarder Jim Ratcliffe, in ameriške multinacionalke Nike. Podvig Kenijca se je začel v Praterju natanko ob 8.15. Ritem postavljavcu mejnika je narekovalo 41 "zajcev", vrhunskih dolgo in srednjeprogašev, ki so se načrtno izmenjavali. Ves čas je bila ob njem sedmerica postavljena v posebni formaciji, tekač pa je imel pri tem tudi pomoč, ne le pri postavljanju ritma, saj je bil ves čas zaščiten pred morebitnim vetrom. Tekli so v 9,6 kilometra dolgem krogu.

Vremenske razmere so bile idealne za Kipchogejev tek, narekovalci ritma so odlično opravili svojo nalogo, dodatno spodbudo pa so Kenijcu dali tudi gledalci ob progi, ki so z navdušenjem spremljali zgodovinski tek. Zadnjih 500 metrov so se narekovalci ritma umaknili in je Kipchoge tekel sam ter v cilj pritekel skoraj 20 sekund pod dvournim mejnikom.

Gre za zgodovinski mejnik, primerljiv z največjimi dosežki v zgodovini človeštva. Še pred današnjim naskokom na magično mejo je Kenijec svoje iskanje zmogljivosti človeškega telesa primerjal s pristankom prvega človeka na Luni. V javnosti pa so se postavljale tudi primerjave z osvajanjem Everesta, ko sta se 29. maja 1953 novozelandski alpinist Edmund Hillary in šerpa Tenzing Norgay prva povzpela na najvišjo goro sveta. "Tečem, da spišem zgodovino. Tečem, da pokažem, da ne obstajajo meje za ljudi," je pred dnevi dejal za BBC. 

Mednarodna atletska zveza (Iaaf) je sicer sporočila, da njegov čas ne bo veljal kot svetovni rekord. Današnji dosežek ima seveda nekaj posebnosti, zaradi katerih ne bo obveljal tudi za uradno priznano svetovno maratonsko rekordno znamko. Ni šlo za uradno tekmo, uradni maraton, proga je bila posebej postavljena in prilagojena s štirikilometrskim povsem ravninskim odsekom ter načrtovana z minimalnim naklonom.

Štiriintridesetletni Afričan je 42,195 kilometra dolgo maratonsko preizkušnjo prvič v manj kot dveh urah skušal preteči pred dvema letoma v Monzi, a takrat za las ostal nad magično mejo dveh ur (2:00:25). Svetovni rekord v maratonu je 2:01:39, ki je prav tako v "lasti" Kipchogeja, postavil ga je na lanskem berlinskem maratonu.

Meje v maratonu zadnjih 16 let premikajo tekači iz Kenije in Etiopije, tako je Kipchogejev svetovni rekord prejšnji mesec v Berlinu skoraj izenačil Etiopijec Kenenisa Bekele (2:01:41).