Z osvojitvijo lanskega Wimbledona je Ivanišević izpolnil največjo željo svojega življenja, a ga uspeh ni spremenil. "Vse okoli mene se je spremenilo, sam pa ostajam isti. Zdi se, kot da pred osvojitvijo Wimbledona v tenisu nisem naredil ničesar. Sedaj sem vendarle zmagovalec Wimbledona in tega mi nihče ne more vzeti," pripoveduje Ivanišević.
Po majski operaciji že pošteno načetega ramena je Ivanišević zopet stopil na že prehojeno pot povratka v teniški vrh. "Želel bi se vrniti februarja, ko igramo Davis Cup proti ZDA. Dobro bi bilo, če bi bil pripravljen vsaj za dvojice. Zdravnik mi je povedal, da bi konec januarja lahko začel servirati z vso močjo," dodaja Ivanišević.
V času mirovanja so bile, kot pravi sam, edina vez s tenisom športne stave. "Vedno pogledam rezultate na teletekstu, ker rad stavim, a točnega rezultata še nisem zadel. Pogrešam tenis, saj sem v tem športu že 15 let in sčasoma ti postane kot družina. To pogrešam," pravi Goran.
Med teniškim postom je Goran zablestel v svojem drugem najljubšem športu, nogometu. Na poslovilni tekmi nogometnega virtuoza Zvonimirja Bobana se je v dresu hrvaške reprezentance vpisal celo med strelce. "Zvone mi je dal to priložnost. On je velik športnik in pripravil je pravi športni spektakel. In tako sem dal gol. Nihče mi ni pustil, malo sem zgrešil udarec, a se mi je posrečilo," svoj nogometni podvig opisuje Ivanišević.
Če mu bo uspelo, pa bomo videli že v prvih mesecih prihodnjega leta.
