“Iz Dalmacije prihaja žalostna novica,” s temi besedami so na fightsite.hr sporočili, da se je za zmeraj poslovil Branko Cikatić. Bil je eden najtrofejnejših borcev z območja nekdanje skupne države, njegovi dosežki pa govorijo sami zase. Po uradnih podatkih je imel kar 170 amaterskih borb v kikboksu boksu, od tega jih je dobil kar 152, kar pa je še bistveno bolj fascinantno, vpisal je neverjetnih 138 zmag z nokavtom. Izjemno uspešen je bil tudi med “profesionalci”. Izmed 98 profesionalnih borb jih je dobil 87 (82 KO), vpisal devet porazov, en remi, ena borba pa je bila razveljavljena. “Tiger” je bil v amaterski konkurenci petkrat evropski in enkrat svetovni prvak v “full-contactu”, v profesionalni pa večkratni svetovni in evropski prvak v kikboksu ter tajskem boksu. Na začetku kariere se je sicer ukvarjal z boksom in zbral tudi 40 borb, dvakrat pa se je pod okriljem nekdaj najmočnejše organizacije MMA na svetu, Pride, boril tudi po pravilih mešanih borilnih veščin. V takrat že 45. letu starosti je sicer obe borbi izgubil.
Dalmatincu se je sicer zdravstveno stanje poslabšalo leta 2018, ko je bil prepeljan v bolnišnico zaradi bolečin v nogah, stanje se mu je poslabšalo s pljučno embolijo, nato pa je staknil še sepso. Čeprav mu zdravniki niso pripisali veliko možnosti, da preživi, je v slogu pravega borca takrat dobil bitko, a čakala ga še dolga pot do okrevanja. Nato je zbolel še za Parkinsonovo boleznijo. Zdravil se je v različnih zdravstvenih ustanovah, zadnje mesece pa je preživel na svojem domu v Solinu. Stanje se mu je v zadnjem času poslabšalo, kar je bilo za 65-letnega Cikatića usodno.
Boter slovenskega tajskega boksa
Vorkapić je s Cikatićem spletel tesno prijateljsko vez, zato tudi zelo dobro pozna življenjsko zgodbo nekdaj najboljšega kikboksarja na svetu. “Z 22 leti je s 'culico' na rami zapustil Split in se podal proti Amsterdamu. Delal je v luki in vedel, da mora v tujino, saj tukaj ni bilo profesionalizma. Poklical je Harnicka, ta pa ga je povabil na Nizozemsko. Branko ni okleval, spakiral je osnovne potrebščine in s športno torbo na štop šel na pot proti Amsterdamu. Spal kar v telovadnici, v sobici, veliki 3x4 metre. Pravil je, da ni mogel niti prav stegniti nog. Tam se je začel njegov vzpon,” pove alfa in omega novomeškega Scorpion Gyma.
Če ne bi bilo Cikatića, bi tajski boks v Sloveniji izgledal precej drugače. "Ne morem reči, da tajskega boksa v Sloveniji ne bi bilo. Sem pa skoraj prepričan, da ga ne bi bilo v takšni obliki, na takšnih temeljih. Ne bi bilo tajskega boksa, ki temelji na duhu bojevnika, na časti, ponosu. Ta odnos je on prenesel na nas. Odnos samuraja, častnega bojevnika,” pove Vorkapić, ki bo Cikatića še kako pogrešal: “Spominjal se ga bom kot velikega prijatelja, velikega borca in predvsem častnega človeka. Težko je najti prave besede, a bil je prijatelj z velikim srcem, imel je posluh za vsakogar, ki mu je prišel naproti. To je velika izguba za borilni, kontaktni šport. Ne samo za Hrvaško, Slovenijo, ampak za celoten svet.”
KOMENTARJI (32)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.