Lestvico 'Naj10' nadaljujemo s predstavitvijo drugouvrščenega boksarja težke kategorije. V petek - le dan pred obračunom Joshua‒Parker - sledi predstavitev zmagovalca. Razlago točkovnega sistema najdete TUKAJ.
Nepismen, črn, a priljubljen
Po prašnih ulicah velikega industrijskega mesta Detroit se z violinskim kovčkom sprehaja deček po imenu Joseph Barrow, sin temopoltega Munroea in Lillie Reese, Cherokee Indijanke. Družina je morala zaradi groženj Ku Klux Klana zapustiti Alabamo in se preseliti v Michigan. Potem ko je oče Munroe kmalu po Josephovem rojstvu končal v psihiatrični bolnišnici, je sedmi od osmih bratov skušal potolažiti mamo s tem, da je na njeno željo začel igrati violino. Toda Josepha glasba nikoli ni zares veselila. V kovčku za violino je nosil boksarske rokavice in na skrivaj odhajal v telovadnico na Brewsterjevo ulico.
Pri sedemnajstih je prvič stopil v ring. Da bi nastop skril pred svojo mamo, se je slabo pismeni Joseph domislil uporabiti drugi priimek. Na prijavnico je napisal Joe Louis in velika kariera se je začela leta 1932. Po uspešni amaterski poti in osvojitvah več naslovov je Louisa opazil promotor John Roxborough. Glede na močno prisotno segregacijo, tudi v športu, je Roxborough Louisu svetoval naj ne skuša posnemati do tedaj edinega črnega šampiona Jacka Johnsona, ki je zaradi svojega uporniškega obnašanja jezil "belo" Ameriko. Roxborough je zato z Louisom sklenil dogovor, ki ga je Joe dosledno spoštoval do konca kariere. Pogodba je Louisu prepovedovala druženje z belimi ženskami, udeležbo v zrežiranih dvobojih ter narekovala vzdržnost od alkohola in razvratnega življenja. Za prvi profesionalni dvoboj in zmago je Joe prejel pičlih 59 dolarjev. Njegov vzpon je bil eden hitrejših, predvsem po zaslugi zmage nad nekdanjim svetovnim prvakom in 122 kilogramskim ponosom Benita Mussolinija Primom Carnero. Zaradi antifašističnega sentimenta in simpatije ameriške javnosti do napadene Etiopije je Joe kljub barvi kože začel postajati vsemeriški favorit.
Usoda sveta v njegovih pesteh
Nasprotniki v 'top10' mu niso bili kos in padali so eden za drugim, dokler Joe ni naletel na nekdanjega prvaka Maxa Schmellinga, človeka, katerega moč in podobo si je prisvojila nacistična Nemčija. Louis je v dvoboj prišel slabše pripravljen in Schmelingov triumf nad črnim Američanom je v Nemčiji potrdil teorijo o superiornosti arijske rase. Maxa so odlikovali z največjimi častmi, Joe pa je okusil prvo grenkobo poraza. A kot vsi šampioni se je vrnil. Premagal je nekdanjega prvaka Jacka Sharkeya in si po antinacističnih spletkah vodilnih v boksarski komisiji vseeno pred Nemcem pridobil priložnost za dvoboj za naslov svetovnega prvaka. Schmelling je moral počakati. Louis je v osmi rundi z mojstrsko potezo sesipal ščitnik ter nekaj zob iz ust Cinderella mana Jamesa J. Braddocka in postal svetovni prvak. A Joe je vedel, da ne bo postal pravi prvak dokler ne maščuje svojega edinega poraza. Prišlo je leto 1938 in veliki Schmelling je prepotoval Atlantik ter se postavil v gard sredi 70-tisoč glave množice na Yankee stadionu. Joe je tokrat treniral kot lev. Tekom priprav ga je v Belo hišo poklical predsednik Roosevelt in mu z največjo resnostjo dejal: "usoda svobodnega sveta zavisi od tvoje zmage". Louis ni smel izgubiti. Po dobri minuti prve runde je nemški radio prekinil neposredni prenos. Louis je demoliral Schmellinga s tehničnim nokavtom. Ameriške ulice so eksplodirala in v črnskih soseska se je praznovalo več tednov. ZDA so imele prvega temnopoltega heroja v zgodovini. Ko se je bližala druga svetovna vojna se je bližal absolutni vrhunec Louisove kariere. Nokavtiral je vse pred seboj in težka kategorija še nikoli prej in nikoli po tem ni videla tako dominantnega šampiona. Tik pred izbruhom vojne pa je vseeno prišel izziv, prvak lahkotežke kategorije Billy Conn je Louisu skoraj snel krono z glave in šele po kardinalni napaki v 13. rundi klonil pod Louisovo bombo. Do tistega trenutka je bil Conn v točkovni prednosti. Povratni dvoboj je preprečila druga svetovna vojna.
Država izdala svojega junaka
Louis je odšel v vojsko in skrbel za moralo vojakov ter odboksal več dobrodelnih ekshibicij v katerih je za vdove in invalide zbral več kot 100 tisoč dolarjev. Po koncu vojne se je vrnil v ring in nadaljeval svoj pohod, čeprav je bilo očitno, da so njegovi časi mimo. Povratni dvoboj s Connom je sicer dobil v 8. rundi. Naslednji nasprotnik Jersey Joe Walcott pa ga je tako namučil, da je Louis ob tesni zmagi leta 1949 sklenil končati kariero. Se spomnite njegove dobrodelnosti za ljudi in državo? No, davčna uprava (IRS) tega ni kategorizirala kot dobrodelnost, pač pa pridobitno dejavnost - od katere Louis seveda ni imel niti centa - in po vojni zahtevala vračilo davkov z obrestmi. Louis, ki je od skoraj petmilijonskega kariernega zaslužka pospravil le 800.000 dolarjev in še to razdelil med družinske člane in državo, kateri je prostovoljno vrnil socialno podporo za celotno družino, je bil tako prisiljen vrniti se iz boksarskega pokoja, čeprav se je dobro zavedal, da so njegovi najboljši dnevi že daleč mimo. Z davčno se je dogovoril, da bo dolgove poplačal z zaslužkom iz dvoboja proti Ezzard Charlesu. Vseeno je bil njegov zaslužek dovolj le za plačilo dela obresti, zato je kljub porazu boksal dalje. Nanizal je nekaj zmag proti razmeroma slabim do solidnim borcem in se zmanevriral v pozicijo za dvoboj proti Marcianu. Za dvoboj so mu obljubili 300 tisoč dolarjev, ki jih je krvavo potreboval za preživetje. Kljub temu, da je dvoboj dobro začel, ga je Rocky v 8. rundi zbil z ringa in veliki šampion je 26. Oktobra 1951 obležal nemočen med novinarji na drugi strani vrvi. Njegove kariere je bil za vedno konec, vendar dolgovi so se vlekli vse do smrti. Jack Dempsey je ustanovil fundacijo za pomoč velikemu prvaku, največ pa je prispeval prav Max Schmelling, ki je bil Louisov najboljši prijatelj iz boksarskih krogov.
Njegova vladavina je bila najdaljša vseh časov in je trajala od leta 1937 do 1949. V tem času je kar 26-krat obranil naslov prvaka in to kar 23-krat z nokavtom. Premagal je 24 borcev, ki so bili rangirani v 'top10', od tega 5 nekdanjih svetovnih prvakov (Sharkey, Carnera, Schmelling, Braddock in Baer) ter enega bodočega prvaka (Walcott). Njegova desnica je bila verjetno najboljša vseh časov. V družbenem smislu je naredil ogromno, premikal je bariere in kljub komfortnosti, Afroameričanom dal upanje. Zaradi njegovega posredovanja so temnopoltim končno dovolili tekmovati v golfu. Po njemu so poimenovane številne ulice, avenije, trgi, dvorane in športna igrišča. Če kdo reče, da je Joe Louis največji vseh časov, se mu je težko protiviti. Joseph Louis Barrow, The Brown Bomber, 69 dvobojev, 66 zmag (52 s knockoutom), 3 porazi.
Lestvica 'naj10' težke kategorije:
10. Vladimir Kličko
9. Larry Holmes
8. Jack Dempsey
7. Ezzard Charles
6. Floyd Patterson
5. Mike Tyson
4. Lennox Lewis
3. Evander Holyfield
2. Joe Louis
1. ?????
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.