Po zlatu na svetovnem in evropskem prvenstvu postala še prvakinja svetovnih iger

Svetovne igre so športno tekmovanje, ki poteka vsake štiri leta. Gre za enak cikel kot pri olimpijskih igrah, in to z namenom. Svetovne igre so namreč namenjene neolimpijskim športom, zato so za športnike teh športov razumljivo eno najpomembnejših tekmovanj. Kot vselej, ko govorimo o športu, je bila tudi na svetovnih igrah v Birminghamu (ameriška zvezna država Alabama) prisotna in tudi uspešna slovenska reprezentanca, ki je štela 16 športnikov.

Največji uspeh na igrah je pripadel Maji Povšnar, s katero smo se pogovarjali že marca, in sicer tik za tem, ko je izpolnila enega izmed kariernih ciljev in postala evropska prvakinja v brazilskem ju-jitsu. Takrat nam je zaupala, da je tekmovanje na svetovnih igrah v letošnjem letu zanjo glavni cilj, ki ga je, kot se je minuli vikend izkazalo, izpolnila z odliko. Vse tekmice je prepričljivo premagala in osvojila močno želeno zlato medaljo.

"Na dan tekmovanja sem se počutila odlično, saj sem komaj čakala, da končno oddelam tekmo, na katero čakam že pet let in na katero sem se res intenzivno pripravljala," nam je zaupala novopečena prvakinja in nato razložila, kako je tekmovanje, na katerega se je uvrstila kot prvorangirana borka na JJIF-ovi svetovni lestvici, potekalo: "Glede na to, da smo se tekmovanja udeležile le štiri najboljše tekmovalke v kategoriji na svetu in dve dekleti, ki sta na tekmovanje prišli s povabilom, smo bile razdeljene na dve skupini (A in B) po tri tekmovalke. V skupinskem delu smo se borile vsaka z vsako, nato pa sta se najboljši dve dekleti uvrstili v polfinale (prvouvrščena iz skupine A se je pomerila z drugouvrščeno iz skupine B, drugouvrščena iz skupine A pa s prvouvrščeno iz skupine B)."

Na poti do zlate medalje je morala Povšnarjeva torej zmagati štirikrat. 28-letnica je to tudi storila in kar tri izmed štirih nasprotnic predčasno prisilila v predajo: "V prvi borbi sem se pomerila z Američanko in sem v 45 sekundah prišla v meni priljubljen in zelo dominanten položaj, iz katerega sem izvedla t. i. armbar (vzvod na komolec op. a.) in nasprotnico tudi zaključila (prisilila v predajo op. a.). V drugi borbi sem se pomerila s tehnično neugodno Ukrajinko, zato sem se s trenerjem Domnom odločila k borbi pristopiti izredno previdno in taktično in se tako izogniti kakšni napaki, kar mi je tudi uspelo. Ukrajinko sem premagala po točkah in tako skupinski del zaključila kot najboljša v skupini A in napredovala v polfinale. Tam me je čakala tekmovalka iz Združenih arabskih emiratov, ki pa mi ni predstavljala prevelike ovire, saj sem si hitro nabrala prednost po točkah in jo na koncu tudi zaključila z davljenjem iz hrbta ter posledično napredovala v finale. Med polfinalom in finalom je bil na sporedu nekajurni premor, kar mi je bilo malo neugodno, saj sem bila tako v dvorani od jutra do večera. Vseeno pa sta trener Domen in fizioterapevt Jure Penica ves čas skrbela, da sem ostala sproščena in pripravljena na zadnjo borbo dneva, v kateri sem se pomerila z Izraelko. Finale sem začela taktično in nasprotnici nisem dovolila nobenega presenečenja, nato pa sem v zadnjih dveh minutah prišla do boljšega položaja, iz katerega sem potrpežljivo pa navodilih trenerja prišla do davljenja iz hrbta in tako slabo minuto pred koncem nasprotnico tudi prisilila v predajo."

Povšnarjeva je, kot že rečeno, izpolnila glavni letošnji cilj in z zmago v Birminghamu dopolnila svojo zbirko medalj: "Po zmagi sem bila presrečna, saj se mi je končno izpolnil še zadnji cilj, poleg naslova evropske prvakinje in svetovne prvakinje sem osvojila še naslov prvakinje svetovnih iger, kar je v našem, zaenkrat še neolimpijskem, športu enako kot naslov olimpijske prvakinje."

Na tekmovanje in priložnost za izpolnitev cilja je Povšnarjeva morala čakati še dodatno leto, saj so svetovne igre, tako kot olimpijske igre, ki so potekale lani namesto v letu 2020, zaradi pandemije potekale leto kasneje, kot je bilo sprva načrtovano. "Končno se mi je obrestoval trud zadnjih nekaj let, sploh pa zadnjega leta, v katerem sva s trenerjem Domnom v napredek vlagala praktično vse in tudi osvojila vse, kar sva si zadala. A ni bilo lahko; samo v mesecu juniju sem namreč kljub redni službi opravila prek 70 treningov, kar je bilo izredno naporno, ampak se je obrestovalo. Pri pripravah na tekmovanje so mi zelo pomagali moja ekipa iz Gracie Barra Ljubljana in trener Carlos Maia ter moja ekipa BJJ Litija in trener Nejc Hodnik. Vsekakor pa priprav ne bi morala izpeljati, kot sem jih brez pomoči Toneta Vrhovca, ki mi je omogočal praktično vse pogoje za trening. Finančnih sponzorjev za priprave in tekmovanja na žalost nimam, kot vsako leto mi pri vsem malo pomaga občina Preddvor, letos pa sem na žalost ostala še brez štipendije občine Kranj, saj mi je OKS kljub naslovu svetovne prvakinje dodelil le kategorizacijo državnega razreda, zato upam, da sem sedaj dokazala, da si zaslužim več," je o dolgoletnem trudu in pripravah na tekmovanje še povedala 28-letna borka.

Slovenci se iz ZDA vračajo z lepo bero medalj

Povšnarjeva pa ni edina športnica, ki si je na svetovnih igrah Sloveniji priborila medaljo, saj se slovenska ekipa iz ZDA vrača s kar petimi odličji. Prvega je osvojila ritmična gimnastičarka Jekaterina Vedenejeva, ki je v vaji s kiji osvojila bronasto medaljo, v vaji s trakom pa je bila četrta. Za popoln tris kolajn je s srebrnim odličjem poskrbela plezalka Katja Debevec, ki je do druge najžlahtnejše medalje prišla v disciplini balvansko plezanje. Še dve bronasti medalji pa sta končnemu izkupičku dodala Tim Toplak, ki je le deset tednov po operaciji kolena prišel do lepega uspeha v ju-jitsu borbah, in Lana Skušek v težavnostnem plezanju.

Naslednje svetovne igre bodo leta 2025 potekale v Čengduju na Kitajskem.