Tina Trstenjak: Vabila predsednika IJF nisem mogla odbiti

V vitrinah 32-letne Celjanke ni lovorike, ki bi ji manjkala. V Rio de Janeiru 2016 je osvojila olimpijsko zlato, v Astani 2015 in Budimpešti 2017 svetovna naslova, na evropskih prvenstvih je bila najboljša v Kazanu 2016, Varšavi 2017 in Lizboni 2021.

Na največjih tekmovanjih se je nabralo kar 13 kolajn, na tekmah serije grand slam in grand prix ter svetovnih pokalih pa 36. "Najbolj ponosna sem na to, da sem bila evropska, svetovna in olimpijska prvakinja hkrati. To bo težko ponoviti," je ob uradnem slovesu povedala šampionka iz kluba Sankaku Z'dežele.

Skupaj z njo so se v Celju veselili tudi njene sopotnice v telovadnici Marjana Fabjana, Urška Žolnir in Ana Velenšek, deskar Tim Mastnak, smučar Martin Čater, rokometaš Luka Žvižej in rokometni vratar Urban Lesjak, pa tudi predsednik slovenske zveze Lovrencij Galuf, generalni sekretar Evropske judoistične zveze Envic Galea, predstojnik akademije IJF Tibor Kozsla in japonski veleposlanik Hiromichi Matsushima.

A uradno slovo zanjo ne pomeni slovesa od juda. "Ostajam prisotna. Delam v IJF akademiji s sedežem na Malti. Sem tudi nadzornica sodnikov v svetovni seriji IJF. Teh priložnosti sem vesela in to mi vzame veliko časa. Vsekakor pa uživam v tem, kar delam," je pojasnila tekmovalka, ki svoj šport še vedno postavlja na prvo mesto.

Še vedno pri prvi skupini tekmovalcev pomaga tudi Fabjanu v klubu. A o tem, ali bo delo obrodilo sadove, s katerimi se bodo ponavljali uspehi zlate generacije judoistk, noče ugibati. "Ti tekmovalci so premladi. Težko potrdim, kdo bo uspešen in kdo ne. Ampak s trdim delom se vse doseže. Okrog sebe imajo dobro ekipo. Če bodo vztrajali, se vse to vrne. Imajo vse možnosti," je povedala Trstenjakova.

Tudi na področju juda nadaljuje izobraževanje. Med drugim je opravila prvo stopnjo na akademiji na Malti, zdaj je na vrsti druga. Opravila je izpite za sodnico in nadzornico. Nazadnje se je pretekli teden v Podčetrtku udeležila seminarja kodokan in opravila izpit iz kate katame-no-kato. O svojem nadaljevanju v judu zato pravi: "To je sanjski zaključek športne poti, čeprav o tem ob koncu kariere nisem razmišljala. Nato so do mene prišli predstavniki IJF, jaz se v tem najdem in sem zelo zadovoljna. Ko ti da predsednik mednarodne zveze tako priložnost, tega ne zavrneš."

Odkar je prenehala tekmovati, ima tudi več časa za prijatelje in družino. "Med kariero je bil fokus na judu in časa za to je bilo malo. Zdaj je vse bolj sproščeno." In morda tudi zaradi tega nima več želje, da bi še tekmovala: "To me na tekmah IJF vprašajo večkrat. Ampak res mi ni žal, da sem to poglavje zaprla. Te želje res ni."

Njena preteklost, sedanjost in prihodnost pa vsaj za zdaj ostajajo delo ob in na tatamijih.