Občinstvo v Hali Tivoli slovenske borce poneslo do velikega slavja

Hala Tivoli je prvič gostila mešane borilne veščine že decembra 2006, ko je kultno ljubljansko dvorano napolnila brazilska organizacija Jungle Fight. Le pol leta pred tem je bila ustanovljena tudi prva slovenska organizacija World Freefight Challenge oziroma WFC, ki je MMA-ju v Sloveniji orala ledino. Idejni vodja in predsednik organizacije Zlatko Mahić je prva dva dogodka organiziral v Kopru, sledil je postanek v Domžalah, nato pa je WFC redno zahajal v Halo Tivoli. 

Januarja 2020 je organizacija WFC prvič združila moči z eno izmed najhitreje rastočih organizacij na svetu BRAVE CF, ki se je lani po dobrih treh letih vrnila v Ljubljano in navdušila zbrano občinstvo. Zaradi uspešnosti dogodka so se vodilni možje bahrajnske organizacije odločili, da se v letu 2024 dvakrat vrnejo v Slovenijo.

Tako kot lani sta se organizaciji WFC in BRAVE CF tudi letos odločili slovenske ljubitelje mešanih borilnih veščin razveseliti aprila, in to s še več slovenskimi borci. Na spisek borb so bili hitro dodani Domen Drnovšek, Monika Kučinič, Haris Aksalič, David Forster in Miha Frlic. Slednji borbe zaradi poškodbe žal ni dočakal, je pa zato dogodek v družbi Luke Podkrajška, ki se je tako kot Frlic v Hali Tivoli boril lani, spremljal iz prve vrste, v kateri so sedeli tudi nekateri najboljši slovenski MMA-borci, kot sta Jakob Nedoh in Miran Fabjan.

Za izjemno pester začetek borilnega spektakla sta poskrbela najlažja borca Gerard Burns in Danijel Špoljarić, ki sta bila deležna glasne podpore s tribun. Tako kot dan prej na ceremonialnem tehtanju je za odlično vzdušje poskrbelo približno 30 irskih navijačev, ki so na ves glas podprli svojega rojaka. To je 27-letnemu borcu očitno pomagalo, saj je preživel uvodni nalet srbskega borca in ga nekaj manj kot minuto pred koncem prve runde z udarcem v jetra poslal na tla, kjer je z močnimi udarci nasprotnika prisilil v predajo. 

V drugi borbi večera smo bili priča prvemu slovenskemu nastopu in hkrati prvemu nastopu v mešanih borilnih veščinah odličnega slovenskega borca v brazilskem jiu jitsuju Domna Drnovška. Jasno je bilo, da je za velikega favorita veljal precej bolj izkušeni Italijan Andrian Murug, a 33-letni Slovenec se izziva ni ustrašil.

V Moldaviji rojeni italijanski borec je hitro unovčil izkušnje in Drnovška brez težav zrušil na tla, kar verjetno ni bilo najbolj pametno dejanje, saj je prav na tleh Drnovšek najbolj nevaren. To se mu je takoj maščevalo, saj je slovenski borec hitro zaklenil t. i. armbar oziroma vzvod na komolec, a se Italijan ni želel predati. Drnovšek je zato napadel še Murugove noge, a trdoživi Italijan je napade, najverjetneje tudi na račun poškodovanih vezi, zdržal. Borba se je preselila nazaj na noge, potem pa je rušenje uspelo Drnovšku, ki je nasprotniku hitro splezal na hrbet, potem pa še drugič v borbi zaklenil armbar, po katerem Murugu ni preostalo drugega, kot da potapka.

"Počutim se dobro, bila je dobra tekma, zelo težek nasprotnik. Počil sem mu komolec, koleno, pa se je še vedno boril, tako da sem mu mogel še drugo roko počiti ... vsa čast nasprotniku," je takoj po borbi povedal novopečeni MMA-borec Domen Drnovšek, ki je šel v kletko po novo izkušnjo. In kakšna je bila ta izkušnja? "Luštna, nisem čutil nobenega pritiska, bilo mi je zabavno, tako da jaz sem čisto užival."

Malo manj je ob tem uživala njegova žena Maja Drnovšek Povšnar: "Jaz se po mojem še v življenju nisem toliko sekirala, kot sem se danes. Ko je hodil proti kletki, sem se tresla ... noro, nikoli v življenju še nisem bila toliko nervozna."

In prav ona bo imela, kot kaže, glavno besedo pri tem, kdaj bomo Domna lahko znova videli v kletki.

Veselje v Hali Tivoli, kjer je Drnovška prišlo podpret več kot 120 članov njegovega matičnega kluba za brazilski jiu jitsu Martin Krpan ter kopica sodelavcev in prijateljev, se še ni dobro končalo, ko je za hiter konec tretje borbe večera poskrbel Patryk Dubiela. Visokorasli Poljak, ki bi se prvotno moral pomeriti z odličnim hrvaškim borcem Agronom Smakićijem (ta je moral borbo zaradi poškodbe, ki jo je staknil na boksarskem turnirju, odpovedati), je po hitrem postopku odpravil Turka Kasima Arasa. Po močni izmenjavi udarcev, ki je trajala le približno 50 sekund, je sodnik v kletki videl dovolj in Dubiela se je lahko razveselil šeste profesionalne zmage v karieri.

Za konec uvodnega dela borilnega spektakla pa sta poskrbela še dva težkaša. Slovenskemu boksarju Harisu Aksaliču, ki se je lani odločil za prestop v mešane borilne veščine, se je nasproti postavil turški rokoborec Baki Sahin. Oba borca sta se v kletko podala kot neporažena, a hkrati v MMA-ju neizkušena, saj sta do njunega medsebojnega obračuna dosegla vsak po eno zmago. Šlo je torej za klasični obračun dveh povsem različnih slogov borbe, kar se je hitro videlo, saj se turški borec s slovenskim ni želel spustiti v izmenjavo udarcev. Po dobri minuti in pol borbe se je Sahin prvič odločil za rušenje in ga tudi uspešno izvedel, po dveh minutah borbe na tleh pa mu je uspelo Aksaliču zlesti na hrbet in mu zapretiti z davljenjem. Čeprav je poskus podreditve deloval zelo nevarno, se je slovenskemu borcu na veselje občinstva uspelo rešiti in nato tudi obrniti položaj. Aksalič se je znašel v Turkovem gardu in ga kaznoval z močnimi udarci, ki so Turku ugasnili luči.

"Občutki so fenomenalni, še posebej pred domačo publiko v domačem kraju mi zmaga veliko pomeni," je po borbi povedal visokorasli Ljubljančan, ki se je v borbi znašel v težkem položaju, a se predvsem zaradi publike, ki ga je glasno spodbujala, ni predal: "Tako je, prišel sem v zelo težek položaj, mislil sem, da bo konec, ampak preveč sem trmast, zato sem rekel ne, publika me je spodbujala, Haris dajmo, dajmo, v trenutku sem dobil neko moč, da sem se lahko obrnil in začel braniti in seveda končal borbo."

Po Aksaliču in Sahinu sta v kletko stopili edini predstavnici nežnejšega spola, ki pa v kletki nista pokazali milosti. Najboljša slovenska borka v mešanih borilnih veščinah Monika Kučinič se je vrnila v Halo Tivoli, kjer je pred dobrimi štirimi leti debitirala v mešanih borilnih veščinah, tokrat pa se je zoperstavila izkušeni Gruzijki Sofii Bagishvili. Tudi to je bil klasičen obračun dveh povsem različnih slogov, saj je Monika odlična kikboksarka, Bagishvilijeva pa je znana predvsem po odlični rokoborbi in borbi na tleh. 25-letna Gruzijka je svoj renome hitro dokazala in Slovenko z lepim metom vrgla na tla, kjer je počasi začela iskati podreditev. Bagishvilijeva je po polovici prve runde dobila vzvod na komolec, a čeprav je bila roka slovenske borke v globoki hiperekstenziji, Gruzijki ni uspelo Slovenke prisiliti v predajo. Monika je upravičila vzdevek 'Pitbull' in se na navdušenje slovenskega občinstva rešila iz prijema Gruzijke.

Psihološka prednost je bila tako na strani Slovenke, saj najmočnejše orodje Gruzijke ni delovalo. Podobno kot v prvi se je zgodilo v drugi rundi, ki jo je po polovici pretečenega časa Gruzijka znova preselila na tla. A tokrat ji Slovenka ni pustila priti v dominanten položaj in je pol minute pred koncem runde celo sama prišla v t. i. full mount, od koder je nasprotnico kaznovala z močnimi udarci.

Monika je tako dokazala, koliko je napredovala v borbi na tleh in dobila samozavest, ki se je začela kazati na začetku tretje runde. Jasno je bilo, da je slovenska borka precej boljša v borbi v stoje, zato je Bagishvilijeva znova uporabila rušenje. A tokrat je bila Monika na to pripravljena in je takoj po pristanku na tla zagrabila roko nasprotnice, zaklenila noge in s hitrim ter močnim vzvodom na komolec nasprotnico prisilila v predajo.

Neuničljiva borka iz Senovega je v Hali Tivoli s trejo slovensko zmago poskrbela za val navdušenja in veselja, ki ga je Monika z odprtimi rokami tudi sprejela.

"Po resnici povedano sem pričakovala, da bo borbe malo hitreje konec, ampak sem zelo zadovoljna, da je prišlo do tretje runde, da se je videla večja predstava. Kot sem obljubila, da hočem prikazati svojo borbo, svojo znanje, svojo igro na tleh, točno to sem z zaključkom na tleh tudi dokazala, tako da vsi, ki so dvomili v moje sposobnosti, mislim, da sem se jim več kot dovolj dokazala," je po veliki zmagi povedala Monika, ki je z zmago simbolično premagala tudi težko situacijo, v kateri je bila v preteklem obdobju: "Zadovoljna sem, da se je to zgodilo, da sem s tem tudi sama sebi dokazala, da se znajdem iz vsake hude situacije, da se iz tega ven zmažem in obrnem situacijo v svojo korist."

Po skoraj letu dni se je v Halo Tivoli vrnil litovski 'eksperiment' Pavel Dailidko, ki je lani s hitrim nokavtom odpravil slovenskega borca Luko Podkrajška. Prav s to zmago je skoraj dva metra visoki borec začel edinstven niz, saj je v lanskem letu kot prvi v zgodovini organizacije zbral tri zaporedne zmage z nokavtom v enem samem koledarskem letu. Četrto zaporedno zmago je Litovec iskal proti izkušenemu borcu, rojenemu v Lihtenštajnu, Valdrinu Istrefiju, ki se je pred petimi leti meril v MMA-turnirju ameriške organizacije PFL, v katerem se letos meri tudi slovenski borec Jakob Nedoh.

Prvo borbo je Dailidko po zaslugi dominantne rokoborbe prepričljivo dobil in tik pred koncem runde nasprotniku, ki ga je rešil zvonec, zadal kar nekaj močnih udarcev. V drugi rundi pa je 32-letni Litovec dokazal tudi, kako nevaren je v borbi v stoje, in z dvema močnima udarcema s komolcema poskrbel za še četrto zaporedno zmago pod okriljem bahrajnske organizacije, ki mu je bržkone zagotovila borbo za naslov prvaka. "Jaz bom kralj BRAVE-a, jaz bom prvak," je Dailidko odgovoril BRAVE-ovemu komentatorju in se zahvalil organizaciji, ki mu je po njegovih besedah postala kot dom.

Čast predzadnje borbe večera pa je pripadla borcu, ki je lani Halo Tivoli dvignil na noge in skupaj z Nemanjo Nikolićem uprizoril borbo večera. Mladi slovenski borec je nato svoj niz zmag podaljšal na štiri, decembra pa se je prvič podal v domovino organizacije BRAVE CF Bahrajn in prvič okusil grenkobo poraza. A tudi iz poraza je na koncu prišlo nekaj dobrega, saj je bila njegova borba z bodočim izzivalcem za naslov prvaka lahke kategorije Mohammadseifijem Mohsenom izbrana za borbo leta. Tokrat je Forsterju v Tivoliju nasproti stal Christian Mach, ki je dober teden dni pred borbo zamenjal Chada Griffithsa. 

25-letni nemški borec se je izkazal za Forsterju zelo neugodnega nasprotnika, saj je že od samega začetka slovenskemu borcu povzročal težave s kontra gardom, iz katerega je pretil predvsem z brcami z levo nogo. Ni bilo potrebnih veliko udarcev in že se je na telesu Slovenca, ki je v uvodni rundi prejel tudi močan in sila neprijeten udarec v mednožje, že začela poznati rdečica. Mach je ob koncu prve runde borbo tudi preselil na tla in s tem dokazal, da je nevaren v vseh segmentih. Rušenje je Nemec ponovil na začetku druge runde in zaradi kontrole na tleh tudi drugo rundo vknjižil sebi v prid. V tretji in hkrati zadnji rundi je Forster naposled le našel razdaljo in začel zadevati nasprotnika, a Mach mu tega ni dolgo dovolil in je borbo znova raje preselil na tla, kjer je Forsterja nadzoroval do konca runde. Nemec je tako vpisal zmago po soglasni sodniški odločitvi, Forster pa je moral še drugič zapored BRAVE-ovo kletko zapustiti kot poraženec. 

"Danes je bil pač nasprotnik boljši, zmagal je vse tri runde, tako da nimam nobenega izgovora in bom poskušal priti naslednjič nazaj boljši," je športno priznal poraz Forster, ki je šele dobro začel profesionalno MMA-kariero. "Najprej bom imel en teden pavze, ker imam poškodbe, ki jih moram zaceliti, potem pa se bom vrnil nazaj na treninge, da se bom lahko na naslednjem WFC-ju znova boril," je še dodal razočarani mladi borec, ki pa jo je na srečo odnesel brez večjih poškodb in bo kmalu lahko znova v polnem trenažnem procesu.

Za konec borilnega spektakla pa je bil tokrat prihranjen obračun borcev, ki sta se pomerila ne le za zmago, temveč tudi za priložnost boriti se za naslov prvaka bahrajnske organizacije. V kletko sta kot zadnja stopila 40-letni Alžirec Mohamed Said Maalem ter 33-letni borec iz Bosne in Hercegovine Erko Jun, ki je že lani s hitro zmago navdušil Halo Tivoli. Jun, ki je prava zvezda, je v dvorano vstopil ob zvoku pesmi Bosanac Enesa Begovića in takoj poskrbel za dobro vzdušje.

Piko na i pa je dodala njegova predstava v kletki. Jun je borbo odprl z nekaj močnimi brcami, nato pa odbil prva dva poskusa rušenja Alžirca, ki je hitro videl, da borca iz Bosne in Hercegovine ne bo lahko zrušiti na tla. Maalem je nato tudi sam poskusil z nekaj brcami, nato pa se v želji po izmenjavi udarcev zapodil v Juna. A slednji je bil zbran in je z natančnim udarcem z desnico presekal nasprotnika in ga poslal v nokdavn. Maalem se je znašel na kolenih, Jun pa mu je z nekaj močnimi udarci ugasnil luči in razveselil občinstvo, ki je v veliki večini v zadnji borbi večera navijalo zanj.

"Noro, to ni normalno, ste videli? Ljubljana gori, vsa čast publiki. Lepo se mi je bilo spet boriti tukaj," nam je po borbi povedal Jun, ki ga je slovenska publika vzela za svojega. Kaj bo zanje pripravil naslednjič? "Ne vem, moram se nekaj dobrega spomniti, mogoče pripeljem kakšnega pevca, da naredi še boljšo atmosfero!"

Jun, ki živi in trenira v Belgiji ter po novem tudi na Nizozemskem, si je z zmago priboril borbo za naslov prvaka. Kje in kdaj se bo to zgodilo, še ni znano, je pa znano, da se WFC in BRAVE CF v Ljubljano vračata konec letošnjega aprila. "Za pas se bom boril še letos, če bo le možno, v Ljubljani, a bo moral potem Zlatko (Mahič, op. a.) dogodek organizirati v večji dvorani," je to pokomentiral Jun, ki se je za konec še zahvalil navijačem, ki so ga znova glasno podprli in mu pomagali do nove zmage.

Seznam vseh borb dogodka WFC 26/BRAVE CF 81, ki si jih lahko kadar koli ogledate na VOYO:

Glavni del:

Poltežka kategorija: Erko Jun – Mohamed Said Maalem (nokavt v prvi rundi)

Super lahka kategorija: David Forster – Christian Mach (soglasna sodniška odločitev)

Težka kategorija: Pavel Dailidko – Valdrin Istrefi (tehnični nokavt v drugi rundi)

Slamnata kategorija: Monika Kučinič – Sofiia Bagishvili (podreditev v tretji rundi)

Uvodni del:

Težka kategorija: Haris Aksalič – Baki Sahin (nokavt v prvi rundi)

Težka kategorija: Kasim Aras – Patryk Dubiela (tehnični nokavt v prvi rundi)

Super velterska kategorija: Domen Drnovšek – Andrian Murug (podreditev v prvi rundi)

Mušja kategorija: Gerard Burns – Danijel Špoljarić (tehnični nokavt v prvi rundi)