Zgodovinske zmage in temelji za bleščečo prihodnost

Že nekaj let (ali desetletij) je jasno, da naši borci, kar se tiče "tatami" disciplin, spadajo v sam svetovni vrh. O tem pričajo olimpijske kolajne v judu, številni naslovi svetovnih prvakov v kikboksu ali taekwondoju in še bi lahko naštevali. Potem ko je v zadnjih letih eksponentno naraslo zanimanje za borbe v kletki oziroma mešane borilne veščine, smo se spraševali, kdaj bomo tudi tukaj Slovenci igrali vidno vlogo. Glede na videno v minulem letu temu nismo več prav veliko oddaljeni.

Najmočnejša evropska organizacija za borbe po pravilih MMA KSW je še nedolgo tega za naše borce veljala za zakleto. V njeni kletki so zmage zaman lovili Bojan Kosednar – Želva, Marko Drmonjić, Lemmy Krušič (dvakrat), Uroš Jurišić in Monika Kučinič. Za konec prekletstva je januarja poskrbel Miha Frlic. Prvi slovenski dobitnik kolajne na amaterskih prvenstvih pod okriljem IMMAF (mednarodne zveze za MMA) ni klonil pod pritiskom. Da je opravil s poljskim orjakom Kamilom Gawryjolekom, je potreboval vsega dve minuti in 11 sekund ter prišel do svoje največje zmage v karieri. In ene najbolj odmevnih v zgodovini slovenskih mešanih borilnih veščin.

A to je bil šele začetek pohoda težkaša iz Gorenje vasi. Pet mesecev pozneje je pred domačimi gledalci v hali Tivoli poskrbel za borbo, ki jo slovenski ljubitelji najbolj kompleksnega borilnega športa verjetno nikdar ne bodo pozabili. Bitka z Angležem bangladeških korenin Shahom Kamalijem na dogodku WFC/Brave se je nemudoma zapisala med "nesmrtne", Frlic pa je, kljub temu, da se je znašel v manjših težavah, tekmeca zaustavil na začetku tretje runde in prišel do svoje pete zaporedne zmage s predčasnim zaključkom.

"To je nagrada za trdo delo, ki ga vlagamo. Trud v telovadnici se vidi na predstavah v kletki," je v svojem slogu skromno odgovoril Frlic, ko je postalo jasno, da bo na WFC 29 prvič nastopil v borbi večera. Njegov tekmec je bil znova Poljak in tudi tokrat najbolj perspektiven slovenski borec v težki kategoriji ničesar ni prepustil naključju. Patryka Dubielo je premagal s tehničnim nokavtom v drugi rundi in si odprl vrata največji borbi doslej. Čeprav novica še ni uradno potrjena, vse kaže na to, da se bo Frlic februarja prihodnje leto za naslov prvaka težke kategorije organizacije Brave v Beogradu udaril s Pavlom Dailidkom. Če mu uspe, bo postal prvi Slovenec, ki bi osvojil šampionski pas v eni izmed globalnih organizacij. Pred tem sta za največja uspeha poskrbela Jurišić, ko je postal prvak organizacije Titan FC, in Jakob Nedoh z osvojitvijo naslova evropskega prvaka PFL. Ko smo že pri Nedohu, odlični Primorec je oktobra prekinil niz treh zaporednih porazov in v izjemni borbi na FNC: Knockout 2 v Mariboru premagal Lucasa Alsino.

Najboljše leto kariere je, podobno kot za Frlica, tudi za Rokom Krušičem. Mlajši brat "Wardoga" Lemmyja Krušiča je, tako kot Frlic, letos nanizal kar tri zmage zapored in potrdil sloves najboljšega slovenskega borca MMA v lažjih kategorijah. Bojni volk oziroma angleško Warwolf, kot je njegov vzdevek, je svoj letošnji pohod začel maja v Medulinu. S suvereno predstavo je premagal finalista prve sezone resničnostnega šova FON Voja Katanovića, a to je bil le uvod v izjemen zaključek leta.

Da je iz borbe v borbo boljši, je Krušič pred domačimi gledalci potrdil v Mariboru. Nevarni Brazilec Lucas Alfaia ni uspel ogroziti Ljubljančana, ki si je z zmago zagotovil povratno borbo proti Nikoli Đurđevu. Ta je prišla na vrsto manj kot dva meseca po impresivni zmagi proti Alfaii, Krušič pa se je srbskemu tekmecu uspel maščevati za poraz izpred enega leta. Tokrat ni ničesar prepustil naključju in v drugi rundi poskrbel za enega najboljših nokavtov leta. Krušič je tako vseh osem profesionalnih zmag vknjižil s predčasno prekinitvijo. Po popolnem letu 2025 je prav mogoče, da ga le še zmaga ali dve ločita od borbe za šampionski pas bantamske kategorije FNC. Aktualni prvak je sicer odlični, nepremagani Srb Miljan Zdravković.

"Samo da smo živi in zdravi," bi lahko bil s patentom označen slogan odkritja letošnjega leta. Alexandr Drabinca ima vse, kar sodobni borec potrebuje: karizmo, talent, je zabaven, ob tem pa zmeraj navduši tudi s predstavo v kletki. Februarja je ob labodjem spevu organizacije VFN, katere doprinos k slovenskemu MMA-ju je bil v zadnjih letih neprecenljiv, dočakal svoj profesionalni debi. In ni razočaral. Potem ko so tekmeci en za drugim zavračali borbe z 206 centimetrov visokim orjakom, se je v izziv, imenovan Drabinca, odločil zagristi Massimiliano Pedrini. Odločitev je verjetno kmalu obžaloval. Drabinca ga je premagal z davljenjem, posnetek katerega pa je postal viralen na družbenih omrežjih in ima že več milijonov ogledov.

Kmalu za tem je Drabinca dočakal tudi nastop na FNC. Aprila v Stožicah je navdušil že ob sprehodu proti kletki, ko je gledalcem delil barbik. V sami kletki je ekspresno opravil s Poljakom Pawlom Oleszczukom in zabeležil sanjski debi v najmočnejši regijski organizaciji za borbe po pravilih MMA. Leto je, tako kot Frlic in Krušič, sklenil s tremi zaporednimi zmagami. Njegova zadnja žrtev je bil oktobra v Mariboru Mehdi Barghi. Drabinca tokrat ni delil barbik, ampak klobuke, potem ko je za pot proti kletki izbral zvoke marijačijev. Tako kot prvi profesionalni borbi se je tudi njegova tretja končala s predčasnim zaključkom v prvi rundi. Drabinca je v roku enega leta prehodil pot od nebrušenega diamanta do borca, ki ga praktično vsi v regiji poznajo.

Če ima Drabinca na papirju vse pogoje, da nekoč postane zvezda, v tej sferi že nekaj časa živi Miran Fabjan. Slovenski Rocky je bil letos manj aktiven kot v minulih letih, odkar je obudil svojo kariero, kar ne pomeni, da je njegova zvezda izgubila na sijaju. Fabjan je na najlepši možen način v Stožicah praznoval svoj 40. rojstni dan, premagal je Michala Kito v prvi rundi, nato pa se (morda) malce prehitro vrnil v kletko.

Le dober mesec pozneje ni razmišljal, ko se je poškodoval srbski zvezdnik Darko Stošić in hitro vskočil kot zamenjava za borbo večera na FNC 23 proti Hatefu Moeilu. Pred dvobojem je Fabjan na novinarski konferenci povedal, da ima na mizi ponudbo FNC za štiri borbe, ki bi mu nanesla skupaj kar milijon evrov, a za to mora premagati nekdanjega prvaka organizacije Oktagon. Izkušeni borec iz Branika pri Novi Gorici je imel milijon na dosegu roke, a Moeil ni želel pasti. Nemec iranskih korenin je v prvi rundi prestal neverjetne napade Fabjana, ki je v iskanju zaključka porabil ogromno moči in bil za to kaznovan v drugi ter tretji rundi, v kateri je Moeil prišel do zmage s tehničnim nokavtom. Milijon je tako (za nekaj časa) splaval po vodi, a Fabjan bo imel že kmalu priložnost, da znova opozori nase. V začetku februarja ga namreč v Münchnu čaka povratna borba proti Aleksandru Iliću. S slednjim bi se morala udariti že septembra, a Fabjan je zaradi številnih težav s poškodbami borbo odpovedal.

Ne samo v mešanih borilnih veščinah, tudi z vidika boksa je bilo leto 2025 eno večjih v zadnjem obdobju. Zato je poskrbel predvsem talentirani Nejc Petrič, ki je postal WBC svetovni prvak v kategoriji do 24 let. Na dogodku Golden Gloves Fight Night 3 smo tako prvič pri nas videli borbo za šampionski pas najbolj priznanega boksarskega združenja na svetu. Varovanec Andraža Ciuhe, ki je z boksarskimi dogodki Golden Gloves Fight Night uspel prebuditi slovenski profesionalni boks in ponudil domačim boksarjem oder, na katerem lahko nastopajo, je potrdil svoj razkošen talent in s prepričljivo zmago proti do njunega spopada še nepremaganemu Camilu Enamoradu prišel do odmevnega uspeha. Petrič, sicer nekdanji evropski podprvak med mlajšimi člani v olimpijskem boksu, je tako znova dokazal, da je pred njim svetla prihodnost tudi med profesionalci.

Vse omenjeno dokazuje, da so borilni športi pri nas znova v vzponu. O tem pričajo polne dvorane, slovenske ljubitelje (predvsem MMA-ja) lahko srečamo tudi na dogodkih daleč od domovine. K temu lahko prištejmo še milijone ogledov na družbenih omrežjih in dejstvo, da vse več zanimanja za borilne športe kažejo tudi sponzorji, kar borcem omogoča bolj brezskrbne priprave in boljše pogoje za trening. Temelji za prelomni dosežek so tako postavljeni. Ostaja le še vprašanje časa, kdaj se bo to zgodilo. Morda že prihodnje leto.