Celjski rokometaši so premierni mednarodni nastop v sezoni 2001/02 v najmočnejšem evropskem klubskem tekmovanju končali z odliko: v ruski prestolnici so pred skoraj prazno dvorano CSKA premagali sloviti moskovski klub, z zmagoslavjem pa nadaljujejo tradicijo zmag na uvodnih srečanjih, odkar nastopajo v ligi prvakov. Celjska pot do zmage je bila dosežena celo na lažji način, kot so v slovenskem taboru pred dvobojem pričakovali, mlada ruska zasedba pa se navzlic velikemu potencialu v tem trenutku še ne more enakovredno kosati z moštvi iz najvišjega evropskega razreda.
Hrvaški strateg celjskega moštva Josip Šojat - ruski možje postave so ga skupaj z rojakom Mariom Kelentričem ob prihodu v Moskvo za poldrugo uro zadržali na letališču zaradi težav z vizumom, posledica tega pa je bil povsem spremenjen celjski režim dan pred tekmo - se je odločil za udarno postavo, z vratarjem Dejanom Perićem, Romanom Pungartnikom in Edvardom Kokšarevom na krilih, Tomažem Tomšičem na mestu krožnega napadalca ter zunanjo linijo: Aleš Pajovič, Rastko Stefanović in Renato Vugrinec. Celjani so se v obrambi predstavili z različico 3-2-1, čeprav se je Šojat pred dvobojem v Moskvi razmišljal tudi o 5-1, ki jo je v zadnjem času vse več videti na celjskem rokometnem repertoarju. Šojatov kolega na nasprotni strani, legendarni Vladimir Maksimov, je po pričakovanju v obrambi zaukazal najmočnejše in edino rusko "orožje" 5-1, ki pa Celjanom ni povzročalo prevelikih preglavic. S hitrim kroženjem žoge, "projektili" Pajoviča ter vtekanjem Pungartnika in Kokšareva na šestmetrsko črto ali pa iz bliskovitih nasprotnih napadov - omeniti kaže, da so omenjeni igralci dosegli vseh štirinajst golov v prvih tridesetih minutah igre - so slovenski prvaki našli pravi recept za visok ruski obrambni blok, ki je iz minute v minuto doživljal vse glasnejše kritike zahtevnega trenerja Maksimova. Celjani so si prvo otipljivo prednost priigrali v 12. minuti, ko so vodili s 7:3, le dve minuti kasneje pa so s tremi zaporednimi goli Kokšareva dosegli najvišjo prednost petih zadetkov (9:4). V končnici prvega polčasa je visok ritem nekoliko utrudil celjske rokometaše, kar so Rusi izkoristili in se v 25. minuti približali na dva gola zaostanka (12:10), z zalogo dveh zadetkov pa so se Celjani odpravili na zaslužen desetminutni odmor (14:12).
V drugem polčasu so slovenski prvaki nadzorovali potek srečanja. Obramba 3-2-1 je bila sicer daleč pod pričakovano ravnijo, na srečo pa je vse spodrsljaje z odličnimi obrambami popravljal Perić, z dvaindvajsetimi zaustavljenimi tekmečevimi streli zagotovo največji junak dvoboja. V napadu se je seznam strelcev razširil še na Tomšiča, Vugrinca in Stefanovića, prednost se je vselej sukala od dveh do petih zadetkov prednosti za celjsko zasedbo, ki tekmecu navzlic povprečni predstavi v drugem delu polčasu ni dovolila možnosti za preobrat.
Po uvodnemu zmagoslavju je celjski trener Šojat dejal: "Najbolj pomembno je, da smo prebili led in dosegli prvo zmago na mednarodnem prizorišču. Ruska ekipa še ni dozorela za največjo evropsko sceno. Z igro svojega moštva v napadu sem zadovoljen, velike rezerve pa imamo v obrambi, ki ji bomo morali posvetiti še veliko našega časa."
