Glasovanja pred slovesnim praznovanjem obletnice ustanovitve Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) se je v Ljubljani udeležilo le 14 slovenskih športnikov od 145, ki so na največjih tekmovanjih (OI v Atenah leta 2004, OI v Torinu leta 2006 ter svetovne igre v Duisburgu leta 2005) nastopili v zadnjih dveh olimpijskih ciklusih. "Želim si, da bi v resnici delali v korist športnikov in da bo OKS tudi ugodil večini naših predlogov, čeprav se že sedaj zavedam, da z nekaterimi ne bodo najbolj zadovoljni. Želim pa si, da bi pripravili take temelje, si da bi se lahko iz Pekinga in Vancouvra vrnili s kar največ olimpijskimi odličji," je po izvolitvi za predsednico dejala Jolanda Čeplakova, bronasta olimpijka iz Aten, ki je že vajena tega dela, saj je tudi članica športnih komisij mednarodne in evropske atletske zveze.
"Doslej športniki nismo imeli priložnosti, da bi vplivali na razvoj slovenskega športa na tak način, kot bo lahko komisija športnikov. Razvoj športa gre naprej in profesionalizem je vse bolj pomemben. Toda športnik mora biti vzgojen kot celovita osebnost in mora pridobiti tudi ustrezno izobrazbo kot temelj za življenje po končani športni poti," je dejal Miro Cerar, s tridesetimi odličji najuspešnejši slovenski športnik velikih tekmovanjih ter predsednik Slovenske olimpijske akademije (SAO).
"Sodelovanje slovenskih športnikov pri vodenju naše osrednje krovne organizacije ni novost. Že v osemdesetih letih, pred nastankom OKS, je pri Športni zvezi Slovenija obstajal odbor športnikov, ki ga je vodil strelec Rajmond Debevec. Sledilo je izbiranje predstavnikov športnikov prek Kluba olimpijcev, vendar to ni bilo povsem v skladu s statutom in pravili MOK. Zastopani morajo biti športniki zadnjih dveh olimpijskih ciklusov. Že sedaj pa je bilo v izvršnem odboru OKS polovica športnikov, kar bi težko našli v Evropi," je menil predsednik OKS Janez Kocijančič.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.