Črn dan na Dakarju

Četrta etapa relija Dakar nam bo ostala v slabem spominu. Na 140. kilometru hitrostne preizkušnje se je namreč smrtno ponesrečil 29-letni Južnoafričan Elmer Symons, ki je padel na mestu, ki je bil v potni knjigi označen z dvema klicajema, kar pomeni drugo stopnjo nevarnosti od treh možnih stopenj. Kljub hitri zdravniški pomoči je umrl na kraju nezgode. Symons je bil do tega trenutka na 18. mestu, tragedija pa se je zgodila ob 10. uri in 16 minut po srednjeevropskem času.

Današnji dan pa si bo zapomnil tudi motorist Tomaž Merhar, ki je na 220. kilometru odstopil. Pri padcu si je namreč zlomil roko. Etapo so sicer zaznamovali številni padci in odstopi, na srečo pa je vsaj Miran Stanovnik zabeležil nov vrhunski rezultat, saj je etapo končal na 24. mestu in se je sedaj povzpel na 27. mesto.

Usodno prehitevanje

Drama se je sicer odvijala na vseh področjih. Predvsem pa po manj zahtevni tretji etapi, ko praktično ni bilo resnega padca med motoristi, sedaj Maroko pobira izdatni krvavi davek.

Kot že rečeno ga je plačal tudi Tomaž Merhar. "Začel sem zares dobro in kljub zahtevni navigaciji in stezi, kjer je kar mrgolelo pasti, sem se odlično znašel. Nato pa so me ujeli prvi avtomobili. Ko me je dohitel prvi dirkalni avto, sem se mu lahko varno umaknil in brez težav nadaljeval dirkanje. A moj padec se je zgodil le nekaj minut zatem. Za mano je prišel avtomobilist, ki očitno nima nobenega spoštovanja do motoristov, saj me je varnostna naprava sentinel ves čas opozarjala, da mi vozi tik za petami in me želi prehiteti. Ko sem se pod pritiskom skušal čimprej umakniti, saj je bil kljub mojim 120 km/h precej hitrejši, me je zagrnil tak oblak prahu, da v trenutku nisem videl ničesar več pred sabo. Kot bi mi nekdo pokril oči! Vse, kar se še spomnim, je le to, da sem dolgo časa letel po zraku in zelo trdo pristal na kamnitih tleh. Ko se je prah polegel, sem dojel, kaj se je zgodilo. Zapeljal sem v luknjo, nakar me je vrglo kakšnih 30 metrov naprej in lahko sem srečen, da sem še živ. Prepričan sem, da je k varnosti veliko prispevala zaščitna ovratnica, saj bi si pri takem padcu po vsakršni logiki moral zlomiti vsaj ključnico, če ne še kaj več. Pot sem skušal nadaljevati, a sem po 20 kilometrih in 4 urah trpljenja, ko nisem mogel več držati krmila, sprožil klic v sili. V tistem trenutku je bilo zame dirke konec. Ne poznam besed, ki bi opisale moje razočaranje in žalost, edina tolažba, ki jo imam, pa je ta, da bi se ta padec lahko končal slabše," je svoj padec komentiral Merhar.

Pozneje je Tomo ugotovil, da je bil tisti nestrpni avtomobilist pravzaprav Carlos Sainz v Volswagnovem Touaregu. V tistih 20 kilometrih mučenja, ko je vozil z zlomljeno roko, je tudi priznal, da je čudno, da ni več nesreč med avtomobilisti in motoristi, glede na to, kako avtomobili prehitevajo motoriste. Zanimivo je še to, da je leta 1996 podobno usodo doživel motorist Janez Rajgelj, ki je prav tako s poškodovano roko odstopil na 4. etapi v Maroku .

Mirana čaka naporen dan

Miran Stanovnik, ki je odpeljal taktično in navigacisjko odlično dirko, je izrazil žalovanje nad Tomaževo nesrečo, a hkrati poudaril, da je kljub vsemu imel srečo v nesreči. Po dobri predstavi na 4. etapi (405 km hitrostne preizkušnje, skupna dolžina 679 km) pa Mirana jutri čaka težak dan, saj bo moral dirkati brez olja v sprednjih vilicah (enaka okvara drugi dan zapored), kar pomeni precejšnji hendikep in veliko več možnosti za padec, saj prednje kolo ne bo imelo pravega oprijema. Smola je še toliko večja, saj so vsi motoristi, ki so prišli v tabor ločeni od asistence in avtomobilistov, od tabora oddaljeni 100 kilometrov. Tako so tam brez orodja, nadomestnih delov, spalnih vreč. Dobili so le brisačo, da so se lahko umili.

Med motoristi je sicer na črni etapi drugič zapored slavil Marc Coma, med avtomobilisti pa Jean Louis Schlesser.

Izidi:

Moto:

1.Marc Coma (Špa, KTM)
2. Esteve Pujol (Špa, KTM)
3. David Casteau (Fra, KTM)
...
27. Miran Stanovnik (SLO, KTM)

Avto:

1. Carlos Sainz (Špa, VW)
2. Giniell De Villiers (Jar, VW)
3.Carlos Sousa (Por, VW)