Povprečna grška ekipa resda ni do zadnjega kotička napolnila celjske lepotice, pet tisoč domačih privržencev pa je vendarle dočakalo prepričljivo in pričakovano zmago slovenskih rokometnih prvakov. Poteza vodstva celjske zasedbe, ki je vstopnice za predzadnji in zadnji krog z zelo kakovostnim španskim predstavnikom iz Leona prodajala v paketu, je bil zadetek v polno, s četrto zmago na petih tekmah pa so Edvard Kokšarov, Uroš Zorman in druščina naredili predzadnji korak k osvojitvi prvega mesta v svoji skupini, ki bi jim v osmini finala najbolj imenitnega evropskega klubskega tekmovanja moral prinesti "lažjega" tekmeca. Celjskemu moštvu se bo račun izšel le v primeru zmage nad Ademarjem iz Leona, ki se bo v knežjem mestu predstavil čez teden dni.
Celjski rokometaši so se v dvoboju z najlažjim tekmecem v skupini morali bojevati predvsem sami s seboj. V prvem polčasu so prikazali zelo ležerno predstavo, polno tehničnih napak in neizdelanih strelov, svojo premoč na kadrovskem in taktično-tehničnem področju so uveljavili le na trenutke, predvsem v zadnjih petih minutah prvega dela. Na drugi strani so jim stali močno motivirani igralci iz Aten, ki so v hedonističnem slogu izkoristili vsako preživeto minuto na celjskem parketu in prav "uživali" ob napakah uveljavljenih tekmecev.
V prvih dvajsetih minutah je bila rezultatska prednost vselej na strani gostiteljev, a po seriji dveh ali treh golov v zelo kratkem časovnem obdobju so vselej nastopile "dolge" grške minute, ki so parale živce celjskim igralcem in stroki, pa tudi gledalcem. Dolgi grški napadi so brezhibno delovali do 25. minute, predvsem uspešna sta bila Dimitrios Makris s tremi goli iz igre (na koncu jih je zbral dvanajst) in Mikica Maksič s štirimi zadetki, od tega je tri dosegel s sedemmetrske črte, nato pa je celjska rokometna "mašina" v zadnjih petih minutah vendarle dosegla delovno temperaturo in naredila razliko sedmih golov (16:9).
V prvem polčasu je bil od celjskih igralcev na svoji kakovostni ravni le vratar Gorazd Škof s trinajstimi obrambami, vsi drugi pa so ostali veliki dolžniki. Požun je resda veliko menjal, v 15. minuti je v igro poslal celo rekonvalescenta Sergeja Harboka, na klopi sta ostala le Miha Gorenšek in Krešimir Ivankovič. V drugih tridesetih minutah domača zasedba ni ponovila napak iz prvega dela, v vseh segmentih igre je bila predstava za stopnjo višji ravni, ob bolj zagrizeni, učinkoviti in hitrejši igri pa je razlika v golih hitro naraščala, najvišja pa je znašala v 49. in 57. minuti, ko je bilo 28:15 oziroma 33:20.
Domači rokometaši so v dvoboju z grškimi prvaki resda dosegli pričakovano in prepričljivo zmago, a prav vsi v celjskem taboru se zavedajo, da s takšno predstavo prihodnji teden proti Špancem nimajo prav nobenih možnosti za uspeh. A čez sedem dni bo v dvoboju s Španci motivacija na najvišji možni ravni, torej prvini, ki jim je v tekmi z Grki povzročala največ preglavic.
-----------------------------------------------------------------------------------
Dvorana Zlatorog, gledalcev 5.000, sodnika: Gousko in Repkin (oba Belorusija).
Celje Pivovarna Laško: Gajič 6, Kozomara 1, Brumen 3, Mlakar 2, Hribar 1, Škof, Harbok 5, Kozlina 3, Lorger, Gorenšek, Ivankovič 2, Natek 3, Kokšarov 4 (1), Zorman 3.
Athinakos: Efstathiadis 1, Martanovič 2, Maksič 5 (3), Bene 1, Gklavopoulos, Koulouris, Troupis 1, Makris 12, Damjanovič, Kokonis, Leonidas, Riganas, Gudz, Constantinou 1.
Sedemmetrovke: Celje Pivovarna Laško 3 (1), Athinaikos 4 (3).
Izključitve: Celje Pivovarna Laško 4, Athinaikos 6 minut.
