Goran Dragić: Vsako jutro me zbudi sporočilo 'Gogi, saj boš igral?'

"Res je, ta domača tekma je zadnja na domačih tleh. Potem bom zaigral še enkrat na Švedskem in to je to," je že na začetku pogovora z voditeljem Urošem Slakom dejal tokratni gost oddaje Ena na Ena Goran Dragić. Celotno oddajo si lahko ogledate v arhivu VOYO.

Uroš Slak tako ko Dragićevi številni reprezentančni soigralci in navijači ni obupal. Ga bodo poskusi njegovih soigralcev in prijateljev uspeli prepričati? Veliko pritiska je, še posebno zdaj, ko sem v družbi reprezentantov. Vsako jutro me zjutraj zbudi kakšno sporočilo: "Gogi, saj boš igral?" Ne morem več, za Slovenijo sem igral 12 let, dal sem vse od sebe. Zdaj pa je čas za mlade, imamo fenomenalnega vodjo Luko Dončića in vse ostale fante, ki so zmožni dobrih rezultatov."

Karte za tekmo proti Hrvaški, ki je napovedana kot zadnja tekma Gorana Dragića v slovenskem reprezentančnem dresu, so pošle v zgolj treh urah. Razlog je jasen, slovenski ljubitelji košarke imajo radi priljubljenega Gogija. "Slovenci imajo zelo radi šport in košarko. Zelo sem vesel, da je tekma razprodana, saj je zelo pomembna za nas. To je tekma za svetovno prvenstvo in jo moramo dobiti," je v svojem slogu razlog za zanimanje gledalcev videl vsepovsod drugje kot pred lastnim pragom.

'Meni je Slovenija dala vse'

Edo Murić je nedavno izjavil, da je Dragić velik domoljub, razlogov za to pa je po mnenju tokratnega gosta Uroša Slaka veliko: "Rojen sem v Sloveniji, moja mami je Slovenka, oče ima korenine v Bosni. Meni je Slovenija dala vse, tu sem odraščal, hodil v šolo, tu imam prijatelje. Če ne bi bilo Slovenije, tudi ne bi mogel iti v svet. Vedno sem rad igral za reprezentanco in se družil s prijatelji. To je nekaj, kar se nikoli ne bo spremenilo, vedno se bom rad vrnil domov."

'Prvenstvo je za Slovence osvojil Srb'

Tuji mediji so po velikem uspehu slovenske reprezentance leta 2017, ko je osvojila evropsko prvenstvu v Istanbulu, samozavestno proglasili, da je "prvenstvo za Slovence osvojil Srb". "Jaz sem imel samo en cilj v glavi, in sicer to, da osvojimo zlato medaljo. Ne glede na to, kdo je bil nasprotnik. Če pogledamo nazaj, smo bili skupna država Jugoslavija in imamo neke skupne veze, ampak tudi če bi igral proti bratu v finalu, bi hotel zmagati. Tu ni bilo dileme," je odločen nekdanji kapetan reprezentance.

Presenetljivi občutki po uspehu kariere

Po največjem uspehu v karieri bi mnogi pričakovali, da je bil vesel, a Dragića so občutki po Istanbulu presenetili. "Ni bila to težka depresija, ampak 12 let trdo delaš in se boriš za to, da osvojiš medaljo. To se je končno zgodilo leta 2017 in na koncu pade vsa ta teža z ramen in pričakoval sem, da bo drugače. Da bo drugačna energija in drugačno veselje. Potem sem se vprašal, kaj pa zdaj? Nisem imel več cilja za naprej in začeti sem moral znova z ničle. Nato sem govoril s športnim psihologom in si postavil nove cilje," je občutke po veliki noči v Turčiji opisal Dragon.

Ti cilji so bili? "Moj cilj je bil, da skušam priti na All Star tekmo, kar mi je tudi uspelo. Brez soigralcev to seveda ne bi bilo možno. Takrat sem igral za Miami Heate in imeli smo zelo dobro sezono, meni pa je na koncu uspelo," se srečnega konca spominja Dragić. 

So ga ravno ti cilji izvlekli iz težkega obdobja? "Bilo je težko, saj nisem več hodil z veseljem na trening, nisem več imel želje. Potem skozi pogovore ustvariš nove cilje. Moj cilj je bil, da skušam priti na All Star tekmo, kar mi je tudi uspelo. Brez soigralcev to seveda ne bi bilo možno. Takrat sem igral za Miami Heate in imeli smo zelo dobro sezono, meni pa je na koncu uspelo," se spominja Ljubljančan.

Težka novica pred finalom

Tik pred Eurobasketom leta 2017 je umrl njegov dedek. Ta dogodek je močno vplival nanj: "Pet dni pred evropskim prvenstvom smo vedeli, da ni v najboljšem stanju in bili smo pripravljeni, vseeno, ko izveš to novico, ni lahko. Nisem vedel, ali bom sploh šel na evropsko ali ne, ampak nisem mogel pustiti soigralcev na cedilu. Na to smo se pripravljali dva in pol meseca in rekel sem, da bo to moj zadnji reprezentančni nastop."

Kljub končnemu slavju tudi finalna tekma proti Srbom ni bila lahka: "Vodili smo devet točk, Srbi so naredili delno razliko devet proti nič. Selektor je zahteval minute odmora in jaz sem videl vse te poklapane obraze. Vedel sem, da ni bilo prave energije, ki nas je krasila v prvih 15 minutah igre. Videl sem, da me moštvo potrebuje, malo sem povzdignil glas in znova smo šli v boj. Na koncu, ko so me prijeli krči, je bil pa najtežji trenutek, ko ne moreš pomagati ekipi in soigralcem. V bistvu počneš vse, kar je možno. Kričiš in govoriš med minuto odmora, poskušaš svetovati in spodbujati. Vsi fantje, ki so to tekmo zaključili, so opravili odlično delo."

'Vsi smo v en glas govorili, da gremo po zlato'

Od kod njegova samozavest, iz NBA? "Da, ampak tudi izkušnje. Pred tem smo na evropskem prvenstvu tudi zelo grdo izgubili proti Grkom, pred tem leta 2009 četrto na evropskem prvenstvu, ampak vse težke izkušnje gradijo trdnost in žilavost. Preskok sem pa naredil v NBA, ko vsak dan igraš proti najboljšim igralcem in svojo miselnost spremeniš. Greš v tekmo zato, da vsakogar premagaš. Tako je bilo tudi na tem prvenstvu. Vsi smo v en glas govorili, da gremo po zlato."

V zadnjem letu se je soočil z zelo težkim obdobjem. Najprej je zapustil Miami in odšel v Toronto, kjer se ni izšlo vse po njegovih željah, končal je v Brooklynu. Medtem je njegovo osebno življenje pretresla ločitev z dolgoletno ženo, a optimistični Dragić ne obupava: "To je del življenja in del kariere. So vzponi in padci, ampak pozitivno gremo naprej."

'Rad bi osvojil prstan v ligi NBA'

Kakšni so zdaj cilji? "Proti koncu kariere sem, rad bi igral še dve ali tri sezone, odvisno od mojega zdravja. Rad bi osvojil prstan v ligi NBA, to je moja velika želja. Moja vloga se iz leta v leto spreminja, saj zdaj bolj pomagam mladim v mentorski vlogi."

Se lahko zgodi, da bi zaigral z Luko Dončićem? "Vse je možno, obdobje prestopov prostih igralcev se začne julija in pred tem se ne smem pogajati z moštvi razen z Brooklyn Netsi. Z njimi smo opravili nekaj sestankov in želijo, da se vrnem. Jaz pa moram počakati do prvega julija, da preverim vse možnosti in se odločim za najboljšo."

Kakšen pa je njegov odnos z Luko? "Še vedno sva zelo dobra prijatelja, poznam ga od malih nog, ko sem treniral z njegovim očetom, ki je bil moj mentor na Slovanu. Je pa smešen ciklus košarkarja, kako se vse zamenja. Leta 2017 je Luka bil najmlajši v reprezentanci in jaz sem ga vzel pod svoje okrilje. Skupaj sva bila v sobi, res sva se imela zelo dobro. Še danes se slišiva in sva zelo dobra prijatelja. Ni potrebno izgubljati besed o tem, v kakšnega igralca se je razvil, enega najboljših na svetu, in Slovenci smo lahko zelo ponosni nanj."

Kako velika zvezda je po njegovem mnenju Luka Dončić? "On je globalna zvezda, kamor koli gre, ga vsi prepoznajo: na Kitajskem, v Aziji, v Ameriki , v Evropi. Krasi ga igrivost, na tekmi se igra in vsi ga zelo radi spremljajo. Ima energijo, ki je ne morem opisati."

Kljub temu bo Goran Dragić za vedno ostal prvi Slovenec na All star tekmi lige NBA: "Luki želim vse naj naj, mislim, da bo še veliko stvari naredil za Slovenijo na svoji športni poti. Jaz imam veliko čast, da sem z njim igral in osvojil Evropsko prvenstvo. Reprezentanca je kot velika družina, dihajo kot eno in samo tako lahko narediš velik rezultat."

'Niso samo prijatelji, nekaj več so'

Miami Heat so v obdobju, ko so ga poskušali prepričati, da podaljša pogodbo z njimi, po Ljubljani postavili plakate, na katerih je bilo zapisano "Tvoja druga družina je vedno s teboj". Dragić to še vedno ceni: "V NBA znajo ekipe privabiti igralce in narediti presenečenje, da za njih podpišeš. V Miamiju sem preživel sedem let. Ekipa mi je dala vse. To so osebe, ki so zaznamovale mojo kariero, še danes se slišim z njimi. Po koncu kariere imam že rezervirano službo pri njih. Bomo videli, kako se bo vse odvijalo. Zelo rad jih imam. Niso samo prijatelji, nekaj več so."

Bo po koncu kariere ostal v Ameriki? "Prihajal bom domov, bolj bom leteč. Moj dom bo v Miamiju, se bom pa pogosto vračal domov. Ker bi rad ostal v košarki, imam željo, da bi delal v vodstvu moštva NBA. Rad bi bil skavt ali generalni direktor. Na tem bom moral še veliko delati, bi pa, če je le možno, delal za Miami Heat."

Zagledal me je in rekel 'Ti, ta mali, pridi dol'

Kdaj in zakaj je začel igrati košarko? "Najprej sem treniral nogomet. Potem je eden mojih najboljših prijateljev, ki je še danes eden mojih najboljših prijateljev, igral košarko v Iliriji. Rekel mi je naj grem z njim na trening. Bil sem na tribuni, oni so začeli trening s takratnim trenerjem Spasojo Todorovićem, ki je potem bil moj prvi trener. Zagledal me je in rekel: "Ti, ta mali, tam zgoraj. Imamo samo devet igralcev, pridi dol." Tako se je začela moja športna pot."

In zdaj je milijonar. "Dobro je, denar ni pomemben," je tipično skromen.

Kaj mu pomenijo milijoni? "Sproščen sem, ker vem, da smo jaz in moji otroci preskrbljeni do konca življenja, ampak več denarja prinese več problemov. Moram biti kar zbran, ampak sem zelo vesel, da sem ekonomsko neodvisen in svoboden."

'Takim ljudem nikoli ne smeš 100-odstotno zaupati'

Kdo upravlja z njegovim denarjem? "Prek mojega agenta sem spoznal nekega gospoda, ki je finančni svetovalec. Z njim sem se zelo dobro povezal. Sodelujemo že dobrih deset let. Je pa res, da takim ljudem nikoli ne smeš 100-odstotno zaupati, vedno moraš biti prisoten na sestankih in pregledovati svoje račune. Težko je, ker na začetku nisi najbolj vešč s temi situacijami. Moraš se dobro pozanimati. To je življenjska šola, zdaj pa je vse lažje, ker veliko bolj razumem te stvari."

Bo njegov kamp za mlade košarkarje organiziran tudi letos? "V roku 10 minut smo zasedli vsa mesta, imeli bomo 131 otrok. Pride veliko gostov, ampak ne želim otrokom pokvariti presenečenja."

 Oče ni hotel vzeti ključev

Starša kljub uspehu obeh sinov še vedno živita v skromnem stanovanju: "Nista v istem stanovanju. Kupil sem ga in preselila sta se tja. Še vedno sta v Kosezah. To je njihovo življenje. Z očetom in mamo se res moram kregati, če kdaj kaj kupim. Še posebej to stanovanje. Oče sploh ni hotel vzeti ključev. To je zelo redko. Sem pa zelo vesel, da imam take starše."

Starša sta v preteklosti izjavila, da tisti, ki se ukvarja s športom, ni baraba. "Šport ti da disciplino in delavnost. Ko so prijatelji šli ven, sem jaz vedno bil na igrišču. To je bila moja droga. Tudi danes uživam, čeprav, priznam, malo manj, kajti telo več ne zdrži naporov, ki jih je v mlajših letih."

'Prijatelji iz otroštva so tisti, ki me najbolj poznajo'

Zakaj se še vedno druži s prijatelji iz otroštva? "Dobro, saj imam nove prijatelje, ampak prijatelji iz otroštva so tisti, ki me najbolj poznajo. Poznajo Gogija iz Kosez, ko še nisem dosegel ničesar. Z njimi bom vedno prijatelj in jih bom vedno dal v prvi plan. Če bom kar koli potreboval, se vedno lahko obrnem na njih in oni name."

Mu je žal, da ga lani ni bilo na olimpijskih igrah? "To je v preteklosti, sem zelo trmast. Držim besedo, saj sem rekel, da je evropsko prvenstvo bilo moje zadnje tekmovanje. Fante sem pa spodbujal, saj jih je res lepo gledati. Veselim se tudi tega evropskega prvenstva, ker mislim, da imajo dobre možnosti."

Kakšen odnos imata z bratom Zoranom Dragićem? "Zelo sva si blizu. Tako kot vsi bratje sva se veliko tepla v mlajših letih. Tri leta starejši sem od njega. Veliko se je želel družiti z mojimi prijatelji. Vesel sem, da je tudi on profesionalni športnik. Rivala pa nisva bila nikoli. Le ko sem jaz igral za Olimpijo, on pa Slovan sva igrala en proti drugemu, ampak vsakič ko je njegov trener njega poslal v igro, je moj trener mene poslal na klop."

Ko je bil brat v NBA, sta bila člana istih moštev: "Zelo lepo je bilo, ko je bil ob meni v Phoenixu in Miamiju, ampak moram priznati, da je to bilo zame kar težko. Videl sem, kako trpi, ker ni nič igral. Želel je veliko igrati, vendar na žalost to ni bilo možno. Kadar brat trpi, trpim tudi jaz. Vedno mu povem, da je to še ena izkušnja več. Bil je v NBA in videl, kako tam vse deluje in kako poskrbijo za igralce. To je bila dobra odskočna deska."

'Mislim, da je Zoran Janković odličen župan'

Ga je kdo kdaj izkoristil? "Velikokrat. Ne želim govoriti o tem. Pustimo te ljudi neimenovane."

Kakšno je življenje NBA zvezdnika? "Ko si mlad, sanjaš o tem, da boš zvezdnik, po tolikih letih v tem je to breme, ker vsi kažejo nate s prstom in te slikajo. A to je sestavni del športa."

Njegova podpora Zoranu Jankoviću je javno znana: "Mislim, da je odličen župan. Vesel sem, da živim v Ljubljani. Eno leto me ni, ko pa pridem nazaj domov, je vedno nekaj novega. Ljubljana je iz leta v leto lepša. Z Zokijem sem prijatelj, ker je veliko dal v šport. Politično pa nisem opredeljen. Nisem politik, vidim zgolj, ali je dobra oseba ali ne. Do mene je vedno bil dober in jaz do njega. To je edino pomembno zame."

Ga motijo številni sodni postopki, s katerimi se je Janković v preteklosti soočil? "To je politika. Jaz gledam samo, ali je dober človek ali ne. Nekateri ljudje te imajo radi, drugi pa ne."

Kako doživlja in preživi naporen ritem lige NBA? "Po vseh obveznostih trpiš. Vse te boli. Poskušaš zaspati in ne moreš. Na letalu kartamo, gledamo filme, včasih tudi kaj spijemo in se pogovarjamo. Večino časa pa spimo."

Kako doživlja zgodbo s Torontom, saj so se navijači tega moštva kmalu po njegovem prihodu obrnili proti njemu zaradi izjav, ki jih je izgovoril v oddaji 24ur? "To so oni vzeli izven konteksta. Rekel sem, da bi rad zaigral za klub, ki bo dosegel najvišja mesta. Že takrat sem s Torontom bil v pogovorih, da me pošljejo v drug klub. To se ni zgodilo takrat. Nekako smo obstali med Torontom in vodstvom kluba. Rekli so mi, da je njihov cilj razvoj mladih igralcev in zame ne vidijo mesta v ekipi. Nato smo se odločili, da grem nazaj v Miami in se na naslednji klub pripravljam fizično in psihično. Na koncu sem le podpisal z Brooklynom."

Bo osvojil naslov prvaka pred upokojitvijo? "Sanje za naslov so še žive, prost igralec sem in upanje umre zadnje."

V noči pred finalom Eurobasketa leta 2017 skoraj da ni spal. Nato mu je le uspel dvourni popoldanski spanec pred tekmo: "Najboljši spanec v mojem življenju. Že občutek na avtobusu pred tekmo je bil dober. Pogledaš levo in desno, vidiš zelene zastave in to je bil dodatni motiv, da damo vse od sebe."

Kaj misli, da bo čutil na poslovilni tekmi? "Zelo se veselim tekme, po drugi strani bo pa po moje kar cmok v grlu, ker bo zadnja tekma, ampak se veselim, ker bo pred domačimi navijači. Če bo kakšna solzica, se bomo na koga naslonili in bo lažje. Veselim se tudi, ker bo zelo pomembna tekma za nas."

Kaj mu je dala košarka? "Košarka mi je dala vse. Fant je odrasel v človeka, ki zna poskrbeti sam zase. Ne glede na to, na katerem koncu sveta sem, poznam nekoga in ga lahko pokličem ter grem z njim na pijačo."