Grki branijo, ostali napadajo

EURO 1960: gostitelj Francija, zmagovalec SZ
Tekmovanje evropskih reprezentanc se je sprva imenovalo evropski pokal narodov in se je začelo s kvalifikacijami leta 1958. Nekaterim reprezentancam, tudi evropskim velesilam, tekmovanje ni bilo privlačno, zato niso sodelovale, toda kljub temu je bilo prvenstvo dobro zasedeno. Slovansko finale na Parku princev so dobili reprezentanti Sovjetske Zveze, čeprav je Jugoslavija povedla z golom v prvem polčasu. Sovjeti so izenačili na začetku nadaljevanja, v podaljšku pa prišli še do končne zmage.

EURO 1964: gostitelj Španija, zmagovalec Španija
V kvalifikacijah je sodelovalo 29 reprezentanc. Končno sta se pridružili še Italija in Anglija. ZR Nemčija pa se je spet odpovedala nastopu. Stadion Santiago Bernabeu v Madridu je v velikem finalu pokal po šivih. Na tribunah se je stiskalo 117.000 gledalcev. Gostitelji so povedli v šesti minuti, Sovjeti pa izenačili dve minuti kasneje. Marcelinho je v 84. minuti preprečil podaljšek in Španiji prinesel laskavo lovoriko.

EURO 1968: gostitelj Italija, zmagovalec Italija
Leta 1968 se je tekmovanje iz pokala narodov preimenovalo v evropsko prvenstvo in zaradi večjega števila prijavljenih reprezentanc so se kvalifikacije prvič igrale po skupinah. Med 31 reprezentancami je bilo moč najti tudi Nemčijo. Presenečenj je bilo na pretek. V prvem polfinalu je Jugoslavija z golom legendarnega Dragana Džajića premagala Angleže, drugi polfinale pa je po izenačenem rezultatu odločil – kovanec. Ja, takrat je zmagovalca prvič in zadnjič odločila loterija metanja kovanca. Italija je, očitno kod domačin, imela srečo in pred 85.000 gledalci na Olimpicu v Rimu dočakala finale. Na prvi tekmi po 120 minutah ni bilo zmagovalca (1:1), zato sta tekmeca čez dva dni še enkrat pomerila moči in Italijani so slavili z 2:0.

EURO 1972: gostitelj Belgija, zmagovalec Nemčija
V kvalifikacijah četrtega evropskega prvenstva je sodelovalo 32 ekip, ki so bile razdeljene po štiri v skupini. Italija, kot evropski prvak, ni dočakala zaključnih bojev, saj jo je v četrtfinalu premagala Belgija. Zahodna Nemčija je prostovoljno izpustila prvi dve prvenstvi, na tretjem jo je zaustavila Albanija, na četrtem pa so šli Nemci do konca. Imeli so srečo z žrebom in se v polfinalu izognili Sovjetom. Nemčija je nato preskočila Belgijo, SZ pa je bila boljša od Madžarske. V finalu na stadionu Heysel v Bruslju je pred 64.000 gledalci Nemčija potolkla Sovjete s 3:0. Takrat je zablestel izvrstni strelec, legendarni Gerd Muller, ki je v finalu dosegel dva gola.

EURO 1976: gostitelj Jugoslavija, zmagovalec Češkoslovaška
Organizacijo prvenstva so dobili Jugoslovani. Prvič se je EP odvijalo v komunistični državi. SZ, Jugoslavija, Češkoslovaška, Nizozemska, ZR Nemčija, Wales, Belgija in Španija so prišle v četrtfinale, med štiri najboljše pa so se uvrstile Jugoslavija, Češkoslovaška, ZR Nemčija in Nizozemska. V finalu na beograjski Marakani je Češkoslovaška povedla z 2:0, Nemčija, ki je v polfinalu srečno izločila Jugoslavijo, pa je v 89. minuti prišla do podaljška. Tudi v dodatnem igralnem času ni prišlo do zmagovalca in razplet finala so prvič odločale enajstmetrovke. Antonin Panenka je z zvitim strelom, po katerem je kasneje tudi zaslovel, svoji ekipi priboril evropski naslov.

EURO 1980: gostitelj Italija, zmagovalec Nemčija
Z vsakim naslednjim evropskim prvenstvom je raslo zanimanje. Ravno zato je UEFA končnico povečala na 8 nastopajočih. Prvič so gostitelja izbrali predčasno in tako je Italija na EP prišla brez kvalifikacij. Poleg »Azzurrov« so se na prvenstvo uvrstile še reprezentance ZR Nemčije, Češkoslovaške, Nizozemske, Grčije, Belgije, Anglije in Španije. Nastopajoči so bili razdeljeni v dve skupini in zmagovalca sta se uvrstila v veliki finale. Za končni naslov prvaka sta se pomerili Nemčija in Belgija, za tretje mesto pa sta igrali Italiji in Češkoslovaška. V finalu v Rimu je Nemčija z 2:1 premagala Belgijo, oba gola za »Elf« pa je »podpisal« Horst Hrubesch, za Belgijo pa je gol zabil Rene Vandereycken.

EURO 1984: gostitelj Francija, zmagovalec Francija
UEFA je spet uvedla polfinale. Prvenstvo v Franciji je bilo po ocenah mnogih najboljše do takrat. Vsaj najbolj zanimivo. Že v kvalifikacijah se je Jugoslavija z golom Radanovića v zadnji sekundi proti Bolgariji za končnih 3:2 komaj prebila na prvenstvo. Vendar »Jugosi«, ki so imeli visoke cilje in dobro reprezentanco, daleč niso prišli. V finalu sta se spopadla Francija in Španija. Gostitelji so po zadetkih Michela Platinija in Bruna Bellonea slavili z 2:0. Platini je bil na prvenstvu daleč najboljši posameznik, saj je osvojil lovoriko kralja strelcev in bil ob tem proglašen tudi za najboljšega nogometaša prvenstva.

EURO 1988: gostitelj Nemčija, zmagovalec Nizozemska
Reprezentance so se v sedmih skupinah merile za nastop na zaključnem turnirju EP. Tja so se uvrstile Italija, Španija, Danska, SZ, Nizozemska, Irska, Anglija in gostiteljica Nemčija. Na prvenstvu ni bilo Francozov, ki so po menjavi generacije padli v črno rezultatsko luknjo. Kot zanimivost naj navedemo podatek, da na prvenstvu ni bilo podeljenega niti enega rdečega kartona, EP pa še danes pomnimo po neverjetnem zadetku Marca Van Bastna v finalu proti SZ, ko so Nizozemci slavili z 2:0. Na olimpijskem stadionu v Münchenu, odigran je bil pred 72.000 gledalci, je drugi zadetek za »Oranje« dosegel Rudd Gullit.

EURO 1992: gostitelj Švedska, zmagovalec Danska
Danska je na prvenstvo prišla kot rezerva, saj Jugoslavija ni smela nastopiti zaradi vojnih razmer v državi. Danci so tako na sever Evrope prišli kot drugouvrščena reprezentanca iz skupine, kjer je slavila Jugoslavija. Na EP so se poleg Danske uvrstile še Švedska, Francija, Anglija, Nizozemska, Nemčija, Škotska in SND kot naslednica razpadle SZ. To je bilo zadnje prvenstvo, ko je nastopilo osem reprezentanc. Redki so pomislili, da bo Danska, za katero so igrali tudi Peter Schmeichel, Brian Laudrup, Lars Olsen in druščina, ki so prišli na EP kot rezerva, osvojila evropski naslov. Nihče ni verjel, da bodo v finalu premagali favorizirane Nemce, toda Danci so odigrali odlično in zasluženo zmagali z 2:0.

EURO 1996: gostitelj Anglija, zmagovalec Nemčija
Končno je prvenstvo v organizacijo dobila nogometna Anglija. Na Otoku se je prvič zbralo 16 reprezentanc. Prvič se je na EP uvrstila Hrvaška, ki jo je na pohodu k odmevnemu rezultatu zaustavila Nemčija. Prav Nemci so v finalu pokazali svojo prepoznavno zmagovalno miselnost in po zaostanku izenačili preko Oliverja Bierhoffa, z zadetkom v 95. minuti pa so Nemci prišli še do evropskega naslova.

EURO 2000: gostitelja Belgija in Nizozemska, zmagovalec Francija
Prvenstvo se je prvič v zgodovini odvijalo v dveh državah. Poleg gostiteljev so se na EP uvrstile še Portugalska, Romunija, Anglija, Nemčija, Italija, Turčija, Belgija, Švedska, Španija, Jugoslavija, Norveška, Nizozemska, Francija, Češka, Danska in Slovenija. Pod taktirko trenerja Srečka Katanca in vodjem na terenu Zlatka Zahoviča se je pisala slovenska nogometna pravljica, ki se je začela v kvalifikacijah s sanjskimi predstavami in še boljšimi rezultate nadaljevala z vsesplošno nogometno evforijo, ki je za trenutek zavladala v nenogometni Sloveniji, končala pa še z zelo solidnim nastopom na EP, kjer so Slovenci odlično tekmovali z vsemi v skupini in bi se s kančkom sreče lahko celo uvrstili v drugi del. V prvem krogu so sicer izpadli tudi Nemci in Angleži, ki so izgubili s Portugalci in Romuni. Nizozemcem v polfinalu nista bili dovolj niti dve enajstmetrovki in igralec več proti Italijanom. Azzurri so spet pokazali moč v pravem trenutku in prišli do finala. Dvoboj med Portugalsko in Francijo pomnimo po incidentu na koncu tekme, ko so Portugalci s sodniki počeli, kar so hoteli. Zgodil se je tudi fizični napad. Finale je nato je odločil Davit Trezeguet z golom v podaljšku. Italijani so povedli z golom Marca Delvecchia, Francoze pa je v zadnjih trenutkih rešil Sylvain Wiltord. V 103. minuti podaljška je Trezeguet na asistenco Wiltorda galskim petelinom zagotovil laskavi naslov. Prvič po letu 1974 je ena država v rokah držala evropski in svetovni naslov. To je uspelo Francozom.

EURO 2004: gostitelj Portugalska, zmagovalec Grčija
Tako kot prvenstvo leta 2000, seveda predvsem zaradi nastopa Slovenije, nam je EP izpred štirih let še vedno v svežem spominu. Razlog je brez dvoma senzacionalna, a kar zaslužena zmaga Grkov. Na prvenstvu se je šopirilo 16 reprezentanc, spet tudi Hrvaška, ki pa je takoj izpadla. Nemec na klopi Grkov, izkušeni Otto Rehhagel je zrežiral največji uspeh grškega športa na sploh, jasno tudi nogometa. Grki so na 12. EP prekosili sami sebe, čeprav so poleg Latvije veljali za največjega outsiderja. Grški nogometaši so nanizali vse pred sabo in ko so v četrtfinalu izločili Francoze je prvič kazalo, da lahko gredo celo do konca. V polfinalu so preskočili še Čehe, v finalu pa so jih čakali favorizirani gostitelji. Gol Charisteasa je pomenil razlog za delirij v temperamentni Grčiji, ki je prišla do evropskega nogometnega Olimpa. Grki so v Theodorosu Zagorakisu imeli tudi najboljšega igralca prvenstva, Čeh Milan Baroš pa je bil s petimi goli naj strelec.