Skozi stari del mesta se sicer sem ter tja sprehodi Lukas Podolski, Michael Ballack ali Miroslav Klose, a pozornejši pogled hitro razkrije, da gre zaenkrat še za redke navijače, ki so dan pred polfinalnim obračunom prišli v Basel odkrivati njegove srednjeveške in malo manj srednjeveške znamenitosti. Ker jim pravzaprav vsak lokalni gostinec ponuja obilo kulinaričnih užitkov, se žejni fantje hitro predajo lenarjenju ob vrčku piva, ki na vročem soncu ali malo manj vroči senci hitro polzi po grlu navzdol. Debate so kajpak nogometne.
Tudi kitajski kulinarični mojster Mr.Wong ve, da se nogometu pač v teh dneh ne more izogniti in z velikimi ekrani privablja v svojo restavracijo tudi dame, ki uživajo v ponudbi vzhodnjaške hrane in bližnjih posnetkih super slow-motion kamere Michaela Ballacka, Denisa Kolodina, Fernanda Torresa, Nihata Kahvecija in drugih asov, ki so pustili pečat na letošnjem evropskem prvenstvu. Švicarski televizijski programi, pa tudi programi številnih drugih televizij, ki jih v tem koncu Švice res ne manjka, v vsakem trenutku ponujajo EURO vsebine. Za vsakogar se najde nekaj. Nemško govoreči Švicarji se recimo razburjajo nad Hakanom Balto, ki je skupaj s Tuncayem Sanlijem do zdaj odigral vse tekme za turško izbrano vrsto od začetka do konca na prvenstvu. Levi bočni branilec turške reprezentance je rojen v Berlinu. Prve nogometne korake je naredil pri Herthi, od koder se je leta 2003 preselil v domovino svojih staršev h klubu Manisaspor.
Ljubezen in srce sta ga popeljali v zakonski stan s prikupno Berlinčanko (njenega imena mediji ne želijo izdati), s katero je dobil hčerko. A igranje v Turčiji, Balta zdaj nastopa za Galatasaray, ter mlada žena z otrokom in nemškimi navadami – to ni šlo skupaj. Žena enostavno ni prenesla strogo patriarhalnega okolja, v katerem se je nenadoma znašla. Zdržala je skoraj tri leta, nato pa popokala stvari in se vrnila v domovino, kjer je po hitrem postopku dobila vse papirje za ločitev in odločbo sodišča, da mora oče Hakan za njuno hčer plačevati 10 tisoč EUR alimentov na mesec. Tu pa se zgodba zaplete, saj vanjo stopi Hakanov oče Faruk, ki je odločno proti plačilu kakršnegakoli denarja, saj žena v Turčiji pač ne sme zapustiti moža. Kaj takega je v Turčiji povsem nepojmljivo. Nesrečni Hakan je zdaj takorekoč na vseh prvih straneh rumenega tiska v Nemčiji, razburja pa tudi Švicarje.
Turško govorečih Švicarjev je v Baslu kar nekaj, a jih je presenetljivo težko najti. Vsi se namreč želijo zliti z okoljem, ki jih je asimiliralo, vzelo za svoje in jim ponudilo življensko priložnost, ter ne želijo odstopati od drugih državljanov dežele znamenitega lokostrelca Villiama Tella. V lokalih, kjer se že na daleč svetijo napisi kebap in druge turške specialitete, boste sicer brez večjih težav našli tudi turško zastavo, a je le ena izmed mnogih. Nadvse prijazni natakar, za katerega ne morete zgrešiti, da ima korenine nekje vzhodneje od Istanbula, vam bo seveda povedal, da navija za Turčijo, a ne bo nič manj vesel, če gredo v finale Nemci. Ko doda še, da sta zanj Nemčija in Švica drugi domovini, pa ne samo zanj, temveč za njegove številne sorodnike in rojake, potem je povsem jasno, da bodo Turki v finalu 13. evropskega prvenstva brez dvoma imeli »svojega« predstavnika, za katerega bodo močno stiskali pesti.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.