"Trenutno razmišljamo o evropskem prvenstvu 2013. To bi bila samostojna kandidatura Slovenije. Gradili bi novo dvorano v Ljubljani, imamo dobro dvorano v Celju, v Kopru je že skoraj pripravljena, v Mariboru je tudi že dvorana, ki bi jo lahko z malimi adaptacijami pripravili za evropsko prvenstvo," je načrte Košarkarske zveze Slovenije (KZS) razkril predsednik KZS Dušan Šešok. To bi bil vseslovenski projekt, je povedal, stroške gradnje nove dvorane pa ocenil na 25 milijonov evrov.
Iskanje sponzorjev in zbiranje denarja
Šešok je po uspehu slovenske košarkarske reprezentance na evropskem prvenstvu v Srbiji in Črni gori - košarkarji so osvojili šesto mesto in si tako zagotovili nastop na svetovnem prvenstvu na Japonskem prihodnje leto -, ocenil tudi razmere v slovenski klubski košarki. Predsednik KZS poudarja predvsem slabo sodelovanje športa in kapitala: "Vsi imamo polna usta Olimpije, vsi bi imeli evroligaša, ko pa vprašamo, koliko ste pripravljeni za to dati, se vrsta krepko skrajša. Potem pa bodo rekli, da so nekateri uničili slovensko košarko. Denarja pa ne bi dal nihče."
Podobno situacija je pri zbiranju denarja in sponzorstev za reprezentanco. "Zdaj smo vsi evforični, ampak ko se sprašujemo, kdo bo dal denar... Drugo leto gremo na Japonsko, ki je zelo draga dežela, priprave bodo drage, bomo videli, kdo bo dal denar. Ali bodo sponzorji drveli na košarkarsko zvezo? Vsi bi imeli blestečo reprezentanco, evropskega prvaka, ko pa sprašujem, koliko ste pripravljeni dati iz svojega žepa, da bomo gledali košarkarsko reprezentanco, ki bo dobila medaljo, se pa konča. Še najraje bi videli, da jim priskrbimo zastonj vstopnice."
Predsednik KZS je še povedal, kaj so po njegovem mnenju razlogi za uspeh reprezentance v Beogradu, v primerjavi z neuspehi v preteklosti: "Verjetno se je pri fantih zgodil nek proces. Že od prvega dne smo poudarjali in govorili samo o neki kolektivni igri. Ne vem, kot kaže, smo imeli prej reprezentante, ki so verjeli, da lahko sami rešujejo zadeve. Zdaj so ti fantje dojeli, da ni individualnih rešitev."
Nasvidenje Beograd, dobrodošla Japonska
Evropsko košarkarsko prvenstvo v Beogradu bo sicer z zlatimi črkami zapisano v zgodovino slovenskega športa. Prvič po dosežku slovenske reprezentance, ki si je z osvojitvijo šestega mesta prvič v zgodovini izborila nastop na svetovnem prvenstvu 2006 na Japonskem, drugič pa, ker jo je na četrtfinalni tekmi v dvorani Arena proti Nemčiji spodbujalo kar 10.000 slovenskih navijačev. Odslej v slovenskem športu poznamo dva velika "eksodusa" slovenskih navijačev; prvi se je zgodil leta 2000 v Amsterdamu na evropskem nogometnem prvenstvu, drugi pa 2005 v Beogradu.
Uspeh slovenske reprezentance je tesno povezan s podporo s tribun in čeprav je vsem jasno, da košarko igra pet igralcev na terenu, bo vsak izmed njih potrdil, da lahko gledalci v dvorani postanejo njihov šesti košarkar. Slovenija je bila v tem pogledu številka ena, z obiskom 10.000 Slovencev in Slovenk pa se bodo v prihodnosti zagotovo ukvarjali tudi sociologi.
Svet, Evropa in Beograd se nam čudijo, kako je mogoče, da na prvenstvo pride tolikšno število gledalcev - na tekmi z Nemčijo je bilo v dvorani pol odstotka celotne populacije Slovenije - in v enajstih dneh ne povzroči niti enega najmanjšega incidenta. Slovenija se je prišla zabavati v Beograd, nekaj dobrega pojesti, še več popiti in za povrh še zmagati. Uspeh proti Hrvaški v odločilni tekmi za uvrstitev na svetovno prvenstvo je bila namreč za mnoge celo slajši, kot morebitna zmaga v četrtfinalu, ki bi se lahko končala z razočaranjem in osvojitvijo četrtega mesta. V zgodovino so se zapisali: Goran Jurak, Jaka Lakovič, Aleksandar Čapin, Sani Bečirovič, Radoslav Nesterovič, Nebojša Joksimovič, Boštjan Nachbar, Erazem Lorbek, Marko Milič, Marko Maravič, Uroš Slokar, Primož Brezec in trener Aleš Pipan.
Nagrada v dobrodelne namene
Poleg visoke ocene za igro in rezultata pa si slovenski košarkarji zaslužijo pohvalo tudi za potezo, da bodo nagrado Košarkarske zveze Slovenije, ki jim pripada za uspeh, namenili v dobrodelne namene. Dvajset tisoč evrov bodo podarili otrokom, kateri organizaciji točno, pa bodo odločili skupno v prihodnjih dneh.
"Še enkrat hvala vsem navijačem, tako tistim, ki so prišli v Beograd, kot onim, ki so ostali doma in pred televizijskimi ekrani stiskali pesti. Ta uspeh je tudi vaš in brez vaše pomoči ga bi težko dosegli. Mislim, da smo se z dobrimi igrami oddolžili te fantastični publiki," je na zadnji novinarski konferenci v Beogradu povedal selektor Aleš Pipan. Predsednik KZS Šešok pa je izpostavil še igralce. "Za seboj smo pustili celo vrsto košarkarskih velesil. To je uspeh generacije in komaj čakam, da bomo prihodnje leto nastopili med 24 najboljšimi državami na svetu. Zahvalil bi se igralcem, da so svoj prosti čas, ki bi ga lahko preživeli z družinami ali namenili saniranju poškodb, posvetili državni reprezentanci. Krasila nas je homogena igra, borbenost in ekipni duh. Ta rezultat pripada njim, seveda pa ne morem mimo publike, ki je bila naš šesti igralec," je dejal Šešok.
Slovenska košarka je bila lačna tovrstnega uspeha. Po šestih zaporednih razočaranjih na evropskih prvenstvih - vedno smo izpadli že po predtekmovanju - je naposled nastopil velik trenutek. Košarka, ki je bila od nekdaj med najbolj gledanimi športi v tem delu Evrope in je v zadnjih letih držala priključek le zahvaljujoč uspehom Uniona Olimpije v evroligi, je znova dobila status prvega športa v Sloveniji. Prav zanimivo, kako si športi v Sloveniji podajajo roko. V začetku samostojnosti je vodila igra pod obroči, nato je primat prevzel nogomet z zgodovinskima uvrstitvama Srečka Katanca in fantov na evropsko in svetovno prvenstvo, za kratek čas je vskočil tudi rokomet, zdaj pa znova košarka. Uspeh ima zagotovljen najmanj do svetovnega prvenstva, ki se bo od 19. avgusta do 3. septembra odvijalo na Japonskem.
